plašč (1.726)

sin moj prvorojeni. Čez rame mu visi škrlatni	plašč	vseh viteških vrlin. Nanj zre z balkonov cvet	A
na skrivnem zase kupiti in ti bi veselje imel	plašč	držati!‒ Ta misel ni tako napačna, kaj meniš	A
Ostal boš, nič ne maraj. Vzemi slovó od vseh;	plašč	na ramo obesi, svoje bukve, gvante, perilo in	A
MONKOF Le malo? Tak naj dajo	plašč	meni; mene zelo zebe. GLAŽEK Za božjo voljo	A
Moja suknja je odzad ‒ MONKOF (mu vzame	plašč	po sili in se noter zavije.Se vidi, da suknja	A
noč! GLAŽEK (teče k mizi in eno flašo pod	plašč	skrije): Bi bilo škoda, ko bi ena kapljica	A
brisačo, Nela ima v rokah pripravljen delovni	plašč,	ki mu ga potem pomaga obleči, Anastazija ima	A
Anastazija piše, Nela mu pomaga oblačiti	plašč.	HABILIS: ... danes: ... zbiranje in prva	A
mrtve? Ali opravlja mašo in si nadeva mašni	plašč?	Smeh med rimskimi.	A
prosim. Sonja vstane, Albert ji pomaga obleči	plašč.	ALBERT: Oprostite, gospodična Milka, zdi	A
.. STRAUSS: Ne samo knjig ... krasen črn	plašč	iz kamelovine, podložen z jagnječevino.Zdaj	A
roko kovček, košaro in stol, čez roko mu vrže	plašč.	FRANC poči z bičem: Saj si hotel na	A
Zaihtel si. JERMAN: In ti si ogrnila	plašč	in si odprla duri. LOJZKA: Da grem k tebi	A
od zunaj: Franc! L o j z k a iz ozadja, v	plašč	ogrnjena JERMAN: Slišala si!Duša, dekle	A
smehljajoč, nedolžen obraz; ogrnjena je v kratek	plašč,	ki pade na prag. MRVA stojí za mizo kakor	A
ozadju stoji Vida. Ogrnjena je v dolg temen	plašč,	izpod plašča se sveti bleščeča plesna obleka	A
desne pride počasi in tiho V i d a, v temen	plašč	ogrnjena in se ozre smehljaje proti verandi	A
prozorno haljo, prepasana je s srebrnim pasom; dolg	plašč	svetlomodre barve ji visi od ramen in je pod	A
ŠTIRINAJSTI PRIZOR Prejšnji; v	plašč	zavita, vesela v obraz, sanjajoča v očeh,	A
Zapleši, Jacinta! JACINTA vrže	plašč	pred Petra: Zvezde bi padale name, jaz bi plavala	A
pokroviteljskim sočutjem smešili. Kazali ste na moj	plašč,	kjer se vam je zdelo, da je najbolj umazan in	A
ni bilo posebno hladno, nosila je že zimski	plašč,	- prekrasen, rečem vam ...Samó nji se ni podal	A
FROLÈ: Sploh pa je vse njegovo vedenje samó	plašč,	ki ga je prisiljen oblekel.V srcu ni čisto nič	A
resničnega, je sicer izginilo za zmerom, toda	plašč	je pustilo v sobi.Besede so ostale, tiste fraze	A
sključena, Zorislava, Grozdana delate moški	plašč	ZORISLAVA In kaj ti je Neklon rekel? GROZDANA	A
Za koga je to delo? ZORISLAVA To je moški	plašč.	NEKLON Vidim.	A
NEKLON Zakaj skrivaš? Komu drugemu bi bil	plašč,	vezen v tvoji roki, namenjen, nego onemu, ki	A
ostróg V neskrbnem že spanji počiva. Zaviti v	plašč	temne nočí Ogledat poslani smo mí, Kód kleti	A
Sartréški nas rodil dolini; Ki razgrinjaš i nad nami	plašč	svoj Zbranimi tu v samostanu Zajčkem: Ne zaméri	A
kaj započneš z menoj? Razgrneš svoj ljubezni	plašč	na moje zmote in pregrehe. Moj sin, porečeš	A
prikaže v míslih slíka se, odéta v megléni	plašč,	s tihóto spremljevána.--	A
Luna vstája, noč prihája, témen	plašč	odéva svét. Srce pláka: cvétka vsáka	A
samótni mož stópa krepák živót mu postáven	plašč	kríje gorák okróg se sè stráhom ozíra	A
nad glávo gavrán mu še vpíje popótnik pa v	plašč	se zavíje. 6	A
vran kriči k pogrebu; oblakov sivih mokri	plašč	razpet visí na nebu ... Oj davno v srcu mojem	A
Kje je pómlad, kje je dèkle moje!	Plašč	meglen je nad zemljó razstrt; v snegu škriplje	A
In srcé se mi širi, okó strmí - kakor	plašč	te kraljevski ovíja veličastvo pregrehe,	A
6 Večerni mrak svoj črni	plašč	razgrinja naokoli, v skrivnostnem miru	A
...	Plašč	meglén je nad zemljó razstrt; v snegu škriplje	A
In srcé se mi širi, okó strmí -- kakor	plašč	te Madonin ovija veličastvo pregrehe, propalosti	A
Vse brez glasu, polno miru ... In bolj žari se	plašč	Bogu. Nočna pot Zopet bližam se izza tihih	A
leta zadnji dan ‒ Siva megla skrila vrana v	plašč	svoj rezko je leden, in zavil dan zadnji leta	A
igri pusti utihnilo je srce, spusti, noč, svoj	plašč,	ah, spusti na oči težke.‒	A
ovratnik kvišku da si; tesneje se v oguljen	plašč	zavije. Po bližnjici odide kraj goščave.	A
In harlekin, ki jeclja. Najprej temnomoder	plašč	mraka.Nato črn plašč večera.	A
Najprej temnomoder plašč mraka. Nato črn	plašč	večera. Nato neprobojen plašč noči.	A
Nato črn plašč večera. Nato neprobojen	plašč	noči. Nato dolge ure svita.	A
po nesreči ali iz nuje, kakor pozimi oblečem	plašč,	ker mi je mraz. Zato ne vprašuj, česa želim	A
snela venec z glave, obrnila narobe rožnati	plašč	na drugi strani je siv in se odpravila z gospodarjem	A
nadlog! Grozi sovražnica srdita, v oblakov sivih	plašč	zavita; beseda njena ‒ grom rohneč, in njen	A
jih skrbno! . / . / stran 72 . / MOJ ČRNI	PLAŠČ	Ta črni plašč vam je v zasmeh, a ‒ ga umejete	A
. / stran 72 . / MOJ ČRNI PLAŠČ Ta črni	plašč	vam je v zasmeh, a ‒ ga umejete? Umete roso	A
Gomile z roso to kropim, ki vre mi čez obraz, in	plašč,	ki se ogrinjam ž njim, po rajnkih nosim jaz	A
je bila prva stopnica v svet. Odet v svoj	plašč	je odtaval v vrt čudes. Tam na trinožniku spi	A
krogov sproste se. . / . / stran 90 . / Majhen	plašč	Jaz bi rad hodil v majhnem plašču besed. Ali	A
Kaj je razkošje? Zame je eno: majhen	plašč	imam In ta plašč ni nobenemu podoben. Moja okna	A
razkošje? Zame je eno: majhen plašč imam In ta	plašč	ni nobenemu podoben. Moja okna to črna Moja	A
strnil svoj mrzli pajčolan nad parkom. Samo njen	plašč	sem videl. V sanjah pa videl sem njen obraz	A
beži moja duša. In na nji mornar, odet v bel	plašč,	in na nji mornar, izstreljen v večnost. Rdeča	A
trudnost! Nad mano tisoči, milijoni kakor sivi	plašč	megle. O črna zvezda nad bleščečim nebom!	A
neskončne modrine. . / . / stran 63 . / Obrnjeni	plašč	Zakaj ste mi obrnili plašč in ga v železje in	A
63 . / Obrnjeni plašč Zakaj ste mi obrnili	plašč	in ga v železje in jeklo vkovali? Jaz bi hotel	A
in jeklo vkovali? Jaz bi hotel bel, svilen	plašč,	kakor ga nosijo mladi kralji. Svilen plašč,	A
plašč, kakor ga nosijo mladi kralji. Svilen	plašč,	ki široko šumi kakor svetli pomladni oblaki	A
široko šumi kakor svetli pomladni oblaki, bel	plašč,	ki se svetlo blešči kakor labodi ‒ pomladni	A
o Bog, usmili se naše samote! Razstri svoj	plašč,	razkošno tkan z zvezdami višnjevih letnih noči	A
višnjevih letnih noči, ko speš mimo nas in Tvoj	plašč	šumi kot sredi morja večnih sanj. O, stopi v	A
Vihar, vihar Vihar, vihar mi gre čez pot in v	plašč	se moj upira, zlomiti hoče moj upor, ne upor	A
upor, božjast nemira. Kadar razpnem popotni	plašč,	kot ptič, rojèn v svobodo, se zdim in s silo	A
sivi kraški hiši nam je še ostati. V temen	plašč	zavit jih v burjo govorim, ko se zaganja v okna	A
lovim z obema ga rokama ogrnjenega vame kakor v	plašč.	Odkrhne s celca solzna se osama.	A
človeška rž, sejana iz navade. Koščeni kosec črni	plašč	razgrinja, navade jutranje, večerne ukinja.	A
njimi, in še više gori, čeprav je gumijasti	plašč	že zdavnaj moral dospeti na vrh.Samó pridušen	A
njimi; takó še više gori, čeprav je gumijasti	plašč	že zdavnaj moral dospeti na vrh.Samo pridušen	A
naj ga ne bo sram, če nima suknje in so mu	plašč	poslali bratje iz Argentine; sem hotela reči	A
sva se skregala?« Preložila je belkasti dežni	plašč	z levega na desni laket. »Zakaj pa si izmišljuješ	A
izmišljujejo!« Ustavila se je in vrgla dežni	plašč	na zid, potlej je uprla komolce na dežni plašč	A
plašč na zid, potlej je uprla komolce na dežni	plašč	in brado na dlani. »Najprej tolažijo sebe s	A
šepnila. Potem se je vzdignila, potegnila dežni	plašč	z zidka in se obrnila. On je še slonel na zidku	A
»Rosí,« je rekla. Ko pa ji je razpel dežni	plašč,	mu ga je potegnila iz rok. »Ne,« je odkimala	A
krepko zasukala glavo, ko je zavihtela dežni	plašč	in si ogrnila ramena.V naglem gibu se je izgubila	A
trenutek skladišče in si zavoljo dežja naglo ogrne	plašč,	ko steče čez ulico po malico. »Čakaj,« je rekla	A
Greva v kino?« je vprašala in si popravila dežni	plašč.	On je zganil ramena.	A
in jo držal za roko, medtem ko je njen dežni	plašč	svobodno plapolal. Kaj je res tale poredna roka	A
Ko se je ustavila, si je popravljala dežni	plašč;	vsa zasopla je bila in nalašč je vdihavala zrak	A
ujela ovratnik dežnega plašča in položila dežni	plašč	na laket.Ko je obrnila glavo, ga je njen nagajivi	A
No, nazadnje se je prikazal. Imel je črn	plašč	in na glavi cilinder.Ko je snel z glave pokrivalo	A
je bil, od nog do glave, zoprn. Ko je slekel	plašč,	pa je bil še bolj podoben strahotni spaki; na	A
gre čez cesto Podoreharjeva Tinca, sem vzel	plašč	in stopil iz gostilne. »Oho, Tinca,	A
kjer je visel njegov stari avstrijski vojaški	plašč.	- Saj!	A
ni utegnil začuditi, ne kako ne zakaj. Samo	plašč	je hitro snel in ga razgrnil, da bi jo skril	A
- je mirno odgovoril in si začel oblačiti	plašč.	- Jernej!	A
očmi, veselim korakom in strahopetno lažjo;	plašč	mi vihra v pomladanskem vetru, vzravnam se in	A
da ječar ne stoji več med vrati, je segel pod	plašč	in mi dal številko lista »Il secolo illustrato	A
Oblečena je bila zelo slabo: svetel poleten	plašč,	bele zapackane čevlje, na glavi žameten klobuček	A
pomladno oblačilo, rahli, svileni, beli cvetni	plašč	z rožnatim nadihom, so spustile s sebe, da je	A
na pobočje in potegnila iz doline svoj široki	plašč	ter ga vlekla počasi više in više skozi hoste	A
pomladno oblačilo, rahli, svileni, beli cvetni	plašč	z rožnatim nadihom, so spustile s sebe, da je	A
lepi obraz, njegove zelene oči, njegov črni	plašč,	njegove tople roke, in čuti, da bo obnemela	A
pastirc si postala... odpne si herodeževski težki	plašč	in vanjo buhne vonj po telesu, po ognju, po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani