njej (56.761)

On je zdaj na tleh in meni na voljo dan. O	njej,	o zapeljivki pa ni sluha. PATER MELHIOR O	A
imeti lepotico Marino. Zato je čas, da ti po	njej	ponudim kupo vina, obljubljeno in naročeno,	A
Tako široka, da lahko zajček izproži noge v	njej.	Globoka ‒ po preudarku.	A
Sedlajte konje tudi nam. Ti, mutec, stoj pri	njej	na straži, dokler ne pridejo pogrebci.A mi se	A
da bom z njo plesal; zato sem sinoči doli k	njej	stopil, da bi bila malo skusila.Komaj jo kake	A
stolu, da Tončka zakrije. BARON bliže k	njej	stopi: Nežka, ti nisi nič kaj dobre volje;	A
Jerci? NEŽKA So pak že gnádljivi gospod pri	njej	tudi kaj opraviti imeli. BARON vesel: Ta	A
Naj ga pusté to pesem peti, vaša gnada. Jo	njej	v naročje položi. GOSPA Pak res; moji lasje	A
na meni. BARON jezen: Tolikanj mi je na	njej	ležeče, da jo hočem zdaj kmalu videti. GOSPA	A
bolezen imajo le gospe; me deklice nič ne vemo o	njej.	BARON Nevesta brez ženina!	A
rekla, da tako dolgo ne prideš? Pojdi, pojdi k	njej	in reci hitro Urši, da kamilice skuha. NEŽKA	A
Koga pak? BARON na stran: Nekdo je pri	njej.	TONČEK Al te ni danes baron prosil, da se	A
in méni gospo videti: Moja žena! Moški pri	njej	na kolenih!‒ Ha!	A
gnádljiva gospa diktirali. BARON Tak sem	njej	odgovor dolžan.Gospe roko kušne.	A
tudi kaj dati. (Potegne prstan s prsta in ga	njej	da.)To je zlat prstan ‒ vidiš, kako se sveti	A
naprej, Dedal vzame v roke knjigo, lista po	njej,	prižge si luč ob postelji, leže, bere.Po vratih	A
Mene na tovarišico Blaženko. Stopi tesno k	njej.	BLAŽENKA: Zelo duhovito, tovariš Laszlo	A
natočil pijače v prazen kozarec? DEDAL stopi k	njej	in ji natoči.Tudi sebi: Nisi dežurna?	A
vratih, Dedal se nekoliko obotavlja, potem gre k	njej.	Pelje jo na prostor za model.	A
in se zvije v embrionalno lego. Dedal sede k	njej,	ne dotakne se je, gleda v temno in prazno žrelo	A
Arheološka delavnica v rudniškem jašku. Vse, kar k	njej	spada, vendar vse deluje nekoliko nelagodno	A
velika miza, prekrita s časopisnim papirjem, na	njej	kupi različnih, v glavnem človeških kosti.Posebej	A
Honza počasi odpre pest. V	njej	je nekaj drobiža. JULA: Kaj je to, če	A
HABILIS: Psica. Pride en pasji klatež in že se v	njej	prebudi psičja natura ... Že duha morje.	A
Madona, da je res. To je čisto	njej	podobno, o ti psica! ANASTAZIJA: Filibert	A
8. Pred Forestovo hišo in v	njej.	Pred hišo voz s kosi pohištva, knjigami, lonci	A
ubogo dobrosrčno slovensko cerkev, temveč pri	njej	moram ostati in umreti. SEEBACH: Ce tako	A
TRUBAR: Tole knjigo ti bom pustil ... v	njej	je ... upanje ... meni je dosti do tega ...	A
ANASTAZIJA: Gospa je bolna ... ko bi bili vi pri	njej,	bi bilo veliko bolje. Trubar poboža Barbaro	A
postelji s prekrižanimi rokami. Trubar stoji ob	njej,	zruši se na kolena, z glavo na njene roke.	A
moč. Potrebujem silno osebnost, da zrasem ob	njej.	KLEMENT vzame brisačo z mize in jo zloži	A
cerkev prišla. Njemu je Primož Trubar ime in	njej	Barbara Sitar.Oba hočeta tukaj očitno zakonsko	A
kaže ...) Trubar stopi k mizi in trešči po	njej.	TRUBAR: Vrnil se bom!	A
Trubar prižiga lojenko. Majhen prostor; miza, na	njej	knjige, V kotu postelja. Urejeno, vendar na	A
mesa in potem obupano povesi nož. Trubar gre k	njej	in ji pomaga.Vrne se k mizi in piše.	A
Catechismusa. Trubar vzame v roke knjigo, polista po	njej,	se vrne na začetek in začne brati. TRUBAR	A
študentovska soba: postelja, miza in knjige na	njej,	razmetana oblačila.Speči študenti in Trubar	A
pripravil. Grmada gori z visokim plamenom, na	njej	Hubmair. TRUBAR: (off) Tega so v tem letu	A
Vi se raje prerekate z menihi. Čeprav znate o	njej	lepo govoriti, o notranji lepoti, o možu in	A
pustil na cedilu. Pobere knjigo, lista po	njej.	Vrže knjigo na voz.	A
MLAJŠI (vzame iz omare knjigo in brska po	njej,	jo obrača): Zgodovinarjem nisem nikoli zaupal	A
. / Ljubica pospravi risbe, Emerik gre k	njej.	VOLODJA: Hej, Johnny Kitara!	A
potem jo skuša še enkrat prepričati, skloni se k	njej,	govori tiše, ozira se okrog sebe, zarotniško	A
poželjivo gleda steklenico, vendar si ne upa seči po	njej.	VOLODJA: Le dajte ga požirek, gospod Emerik	A
moški pomaga kaj nositi, recimo iz trgovine.	Njej	pa je nosil štafelaj.Vi tega ne razumete, vi	A
veš. (Ponudi mu steklenico, ko Emerik seže po	njej,	jo odmakne.)Kaj so govorili, Emerik, kaj so	A
od mladosti sem tukaj. Ni mi vseeno, kaj se v	njej	dogaja.Si slišal, kako je Poljak kričal?	A
Blago, zmagoslavno se smehlja. Stopi tesno k	njej.	Medtem, ko Ljubica govori, se ga dotika z rokami	A
Ostane bosa. Kapetan stopi k	njej,	da je njegove škornje prav trdo slišati, in	A
Okno, vrata. Postelja, ob	njej	stol.Na sredi stara pisarniška miza, nad njo	A
JOŽEF: Kako zakaj? Ker je v	njej	šunka. FRANC: Sem si kar mislil.	A
žila? FRANC gre z daljnogledom v roki proti	njej	: Mi bomo delali, tovarišica, tako glasno bomo	A
prepirali z Emilijo, ali je bil šopek namenjen	njej	ali meni.Deček, ki ga je prinesel, ni vedel	A
treba ni. Ta malenkost ni vredna, da bi se o	njej	govorilo. EMILIJA Gospod Kotnik je pa drugega	A
Primite rajši svojo vnukinjo, Koren! Če bi	njej	ne bilo po volji, bi Čop ne hodil za njo.Moških	A
Kdo je oče? Jaz	njej	ali ona meni?‒	A
Kdo bo štel doto? Jaz	njej	ali ona meni?‒	A
vstane: Lenčka, kar tebe bom vzel. Skoči k	njej	in jo hoče objeti krog pasu. LENČKA se mu	A
jaz slišim samo tebe. Vstane in gre proti	njej.	Veš, če bi se ves hrib smejal, jaz bi slišal	A
Lenčka; pridem drugič. LENČKA vstane in gre k	njej	do vrat: Kar sem daj, Tone se nič ne bojim	A
pograbi perilo in ga nese v kamro. MARTIN k	njej:	Nikar, Lenčka.Le ostani!	A
Martinu: Posveti mu, če ne, mu bom jaz, in	njej	tudi ‒ sakrabolt ‒ MARTIN Oče, pustite Lenčko	A
krčmi. Sama si se prepričala, da se stekajo v	njej	vse novice: resnične in zlagane.No in tako so	A
je poslal, oče. URH se počasi obrne proti	njej.	Izpregovori z globokim, skoro hripavim glasom	A
Prizorisče. Soba kakor v drugem dejanju, toda v	njej	ni več prejšnje snage in reda: pod klopmi krog	A
. / . / stran 71 . / MARTIN gre proti	njej,	laskajoč se: Ti bi mi posvetila?Ti, Tončka	A
nisem poročal. To pa vem, da ni bilo prav: pri	njej	ni bilo prav, pri tebi ni bilo prav ‒ in z mojim	A
Zbeživa. Proti	njej,	in jo objame. LENČKA hipoma omahne k njemu	A
sikne skozi zobe, odvrže plahto in plane proti	njej.	LENČKA silno zakriči.	A
stoji, gleda in čaka ... Dovolila mi bo, da na	njej	preizkusim svojo moč in zdržljivost.Ta hip čaka	A
veliko njivo, da se po širini lahko razmahnemo na	njej,	pa tako dolgo, da moramo z rokami zasenčiti	A
strani zbite ceste. Vsake toliko časa se na	njej	razleže peket konj in klopot praznih voz, ki	A
z belim poškrobljenim prtom pogrnjena. Na	njej	potica, ovali šunke s kupčki drobno nastrganega	A
ledenim vrhom. Še živimo z zemljo, klečimo na	njej,	jo trebimo in gladimo, zviti v dve gubé, in	A
streho, ki bo kljubovala vihram prihodnosti. V	njej	bomo živeli mi in naši otroci in vnuki in pravnuki	A
Tvoja jasnovidka, ne? K	njej	gremo, ti, Tina pa jaz, ne? Zmigaj se, če ne	A
in zasliši se glas jasnovidke. JASNOVIDKA (	Njej,	govori iz notranje bližine, a tudi nekam hlastno	A
rokah. Da bi pa kapetan artilerije jahal na	njej	‒. Naka. ANDREJ Prekliči!Pri priči prekliči	A
dajem od nje poniževati, in vendar hrepenim po	njej,	da bi ji služil za sužnja, samo da je moja?	A
frankovsko ujetništvo, kjer si me spoznal. V	njej	je Čeligoj bil usmrčen.Moji rojaki misle, da	A
meni gori, in ji naznanila blazno hrepenenje po	njej,	mislil sem ipak, da me tudi ona rada vidi.‒	A
Grozdana, pojdi malo k materi, ona želi, da si pri	njej;	menim, da kmalu zaspi. GROZDANA Neklonu:	A
brigaj. Ljubi jo kakor ona tebe, Ker morda tudi	njej	in tebi ne bode cvelo na večno cvetje prve mladosti	A
MENIH zase: Mi vas že naučimo.	Njej:	Tugomer bode vesel, ko mu povem, da ga čakaš	A
Priporoči me ji, jaz ne utegnem poslavljati se pri	njej.	Soteščan me spremi.	A
grofinje, moje prednice in moje nekdanje gospé, pri	njej;	ali si bila ves čas, zlasti zadnji čas pri njej	A
ali si bila ves čas, zlasti zadnji čas pri	njej?	META Zadnje dni se nisem prav nič od nje premakni	A
dojenica. Vsaj trideset goldinarjev sem izgubil pri	njej.	Torbarček.Kaj naj šele jaz rečem, ko še krave	A
ti pokažem, zlodej babji! (Zaleti se proti	njej	in jo opleta s torbo.) Na, baba, na!	A
ponoči, da me je prišla obiskat. Čuli so pri	njej	celo noč in peli.Tudi jaz sem bila tam, ali	A
Pregospodovalni ste mi morda. Amerikanec stopi k	njej	in ji pogleda v oči.Vedno sem mislil na vas	A
Dà, plošča na tléh mahovita ‒ Na	njej	imé tvoje se čita. Sred bujnega gaja, košatih	A
Slámnat krov je in beraška koča, Pa je táka roža v	njej	cvetóča! Često hčerka sáma gospodári, Oča ide	A
‒ Ženin tá je nékdaj k	njej	zahajal, Često v koči tam pri njej ostajal	A
nékdaj k njej zahajal, Često v koči tam pri	njej	ostajal! Káj seníca tega ne bi znala!	A
‒ »Ljubezen bila vsa je dota njena, Jaz	njej	dal kos sem svojega ‒ iména!... «	A
Kobilic je roj na Benečijo pal, Žrè, pase po	njej	se po céni; Vragóv je to lačna in gladna druhál	A
krilat, v nebeški sen zatiskal mi poglede, v	njej	majkin glas sem slišal prvikrat in prve lepetal	A
postelj mi drugačno, daljšo; odrasel mož na	njej	počivam zdaj. In kaj o postelji naj tej velim	A
tudi zanjo biti moram. Utrujen čestokrat na	njej	zaspim, utečem vsem težavam in pokoram. Kako	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani