nesreča (10.371)

Odšel je, zdaj je vse izgubljeno.	Nesreča	se vali na Celje, nesreča na nas vse, jaz je	A
je vse izgubljeno. Nesreča se vali na Celje,	nesreča	na nas vse, jaz je odvrniti ne morem. BLAŽENA	A
morem ‒ ta naj pove. DRUGI DVORJAN Gorje,	nesreča.	Veronika ne bo obsojena.	A
obljuba jutri naprej vzela, Nam bi se znala kakšna	nesreča	prigoditi.Noč ima svojo moč.	A
sem kriv jaz. DEDAL: Če je oblast res takšna	nesreča	za človeka, zakaj se je nihče prostovoljno ne	A
pol ure prej, preden se je spodaj pripetila	nesreča.	SONJA: Res edinstveno.	A
Karlina vzela. LEŠNIK Morda, in to bi bila	nesreča	zanjo in zame. Recimo samo, da prelomi ona Kotniku	A
STOPAR Miruj, Katarina! Saj to ni posebna	nesreča.	MUREN Milostljiva, mi smo brez vsakih postranskih	A
Helena, vi greste, in jaz nič ne vem, kako bi se	nesreča	preprečila! GOSPA Oh, saj ni še take sile	A
Zatorej pojdimo! (Odidejo.) KOREN Kakšna	nesreča,	kakšna nesreča!Glej, Helena, če bi ga bila že	A
(Odidejo.) KOREN Kakšna nesreča, kakšna	nesreča!	Glej, Helena, če bi ga bila že vzela, bi bil	A
Čopovo, če je morebiti ona kaj slišala! Oh, ti	nesreča!	Malo prezgodaj se je to pripetilo.	A
. / . / stran 83 . / KOREN Ta gospa je	nesreča	za mojo hišo.Vi, gospod Čop, ste opravili, a	A
Če bi bila moja vozila to pot, gotovo bi bila	nesreča.	SIRK Ko si ti preveč moder, so pa tvoji konji	A
boljšega. LENČKA In vse to je zame sama	nesreča.	TONA Kakšna nesreča?	A
vse to je zame sama nesreča. TONA Kakšna	nesreča?	Ne pregreši se.	A
pustite Lenčko, ne podpihujte me, sicer bo	nesreča.	URH odkimava z glavo.	A
Imaš prav. Sicer utegne biti	nesreča.	MARTIN proseče: Oče, rešite njo.	A
Bom. LENČKA Zavoljo žalosti se mi je zgodila	nesreča	in zdravnik je rekel, da ni nobenega upanja	A
Zakaj ste tiščali v Ferjanovo zemljo? Sama	nesreča	bo iz tega. URH Nesreča je v njegovi pameti	A
Sama nesreča bo iz tega. URH	Nesreča	je v njegovi pameti ‒ ne v zemlji.In v tvoji	A
STRNÉN: Don Juan, gotovo; ali tu ga je doletela	nesreča,	kakršni se taki ljudjé malokdaj izognejo. Kadar	A
malo vznemirjene, a to ni čudno ... Zadela nas je	nesreča,	- takó nenadno, da jo morem komaj razumeti.	A
Kakó se izide? VERNIK: Če bi se zgodila	nesreča,	- jaz sem nedolžen nad njó.Séde in si natoči	A
ROMEO Takó je že ljubezni pač usoda.	Nesreča	moja stiska mi srcé, do vrha polni kelih bol	A
Drugi stražniki odidejo.	Nesreča	je odgrnjena očém, a vzrok resnični odgrne nam	A
spremstvom . / . / stran 268 . / KNEZ Kakšna	nesreča,	vzdramljena tak rano, iz jutranjega spanja nas	A
- Tiho dotlej!	Nesreča	bodi suženj potrpljenja.Privedite osebe nam	A
tako dalje ... GRUDNOVKA: To naposled ni taka	nesreča.	Ljudje žive, kakor so živeli in fraze ne škodujejo	A
stvari. Prepričan sem namreč, da bi bila velika	nesreča	za narod, če bi se tako imeniten in vpliven	A
Trot. TONE Vsi tiho. Preden koga zadene	nesreča,	moramo vse poskusiti, da spor poravnamo.Zato	A
izslediti, prijeti in pokoriti. Če se je res	nesreča	zgodila ‒.Kaj bodo tisti, ki so me semkaj poslali	A
DESENIČAR To pa ne. Sreča ali	nesreča	je v božjih rokah. ‒ Prosim, vino je tu!	A
Sovraži me, grofa Celjskega. Kaka	nesreča	zame!In gospodič je prišel meni natihoma in	A
pomagaj, vesela ni novost, ki vam jo prinašam,	nesreča	je za vas in nas vse velika. HERMAN Kaj je	A
PRVI VITEZ Pečat je pravi.	Nesreča	velika! HERMAN pogledavši, spusti pismo na	A
Tona. Kaj ne, kakšna	nesreča	je to za vas!Težka bo letos, ko pridejo moški	A
poslala dvanajst goldinarjev, da more domov.	Nesreča	je to, strinja, nesreča! Pečarica.Mojemu Lojzu	A
goldinarjev, da more domov. Nesreča je to, strinja,	nesreča!	Pečarica.Mojemu Lojzu privoščim.	A
Drugi imajo otroke doma, zadolženi so, in	nesreča	je to velika, da se je cela zima tako izjalovila	A
nam bila zgodila . /\ .. stran 59 . \/ velika	nesreča.	Lani jih je skoraj potrlo, zdaj pa silijo v Ameriko	A
silijo v Ameriko. Tam jih lahko dohiti še večja	nesreča.	Lojz.Kakšna nesreča!	A
lahko dohiti še večja nesreča. Lojz. Kakšna	nesreča!	Nesreči se ne skriješ, v zapečku te najde, ali	A
Glej! Slednja iskra upa je vgasníla,	nesreča	se mi céla je odkríla -- v nekdánje čáse	A
ljubezni strastne; vse življenje, sreča in	nesreča,	slast nebeška in moréče rane: vsè zvení	A
tri dolga leta romal bógve kod; name je	nesreča	temna čakala povsód. Vračam se preljuba	A
Z željámi sladkimi se moje srcé pojí;	nesreča	zgrne se nad mano in več jih ní. Za	A
težko, zapustilo me je verno dekle moje, in	nesreča	nekšna gre z meno! Orel Med bregovi skalnimi	A
Zdihuje ves človeški rod. Da smo rojeni, to	nesreča,	To greh, pokora je naj veča. Ko divjo zvér brat	A
mlado, ki prek vseh prevar živi. Sreča in	nesreča	mine, v času utopiš spomine, da imaš le, česar	A
krhke v svincu. Sem popreprosten, skrivana	nesreča,	in poučuje mati me v rebrincu, v dvorano čez	A
cvili in ječi. Pojdite in pomagajte, da ne bo	nesreča	še hujša!« Pred menoj je šla v sobo in snela	A
usmilim njegove družine, ki ji grozi najhujša	nesreča,	da izgubi mater in on svojo ljubljeno ženo.	A
je odprla, ga je sočutno izpraševala, kakšna	nesreča	ga je zadela; prihitela je tudi moja žena že	A
ker je počila maternica. »Kdaj se je zgodila	nesreča?	« sem vprašal babico. »Kmalu po polnoči je moralo	A
vendarle obiščeš!« me je veselo pozdravil. »Samo	nesreča	me je privedla k tebi, nesreča, ki si je kriv	A
pozdravil. »Samo nesreča me je privedla k tebi,	nesreča,	ki si je kriv samo ti,« sem se zadrl in ga zmerjal	A
oberejo. Ali ne velja več tista: sreča v igri,	nesreča	v ljubezni? Hvaležen bi jim moral biti, ko bi	A
imele kurjavo. Naj se zgodi smrkavcem kakšna	nesreča,	pa bodo videle premog. Ko je odšel, so se na	A
kakor da se je po nesreči.« »Saj je tudi bila	nesreča,	« je rekel. »Velika nesreča!«	A
nesreča,« je rekel. . /\ .. stran 85 . \/ »Velika	nesreča!	« Mama ne čisti več poda, zdaj zmedeno gleda	A
»Saj. Ker to je največja	nesreča	človeštva.Greh je vzgajati s strahom, pa naj	A
bi bilo o vprašanju, ali je bil samomor ali	nesreča!	Jaz mislim, da bi skoraj vsi trdili, da je bil	A
s tem potrditi, da izvira odtod vsa njegova	nesreča	in tudi, da je s tem opravičeval svoje ravnanje	A
V Francijo. Tam sem zmeraj pripeti kaka	nesreča.	Ostani, premisli.«	A
v glavo mu ne moreš pogledati. Revežem pa se	nesreča	rada primeri.’No, otrok ni bil butast.	A
z mize, da bi ga sam pomil, se mu je zgodila	nesreča:	krožnik mu je zdrknil iz rok, padel na tla in	A
veselja. Vsi pravi pesniki so nesrečni, a so	nesreča	tudi za graščake.Pa da je bila nesreča še hujša	A
so nesreča tudi za graščake. Pa da je bila	nesreča	še hujša, se je ta pesnik rodil grajskemu ječarju	A
prvič pripetilo zdaj na stara leta. Kaj hočemo,	nesreča	nikoli ne počiva.Vse svoje življenje je bil	A
je rekel Martin. »	Nesreča	ne spi.Stara hiša je bila, zelo stara, veliko	A
začel je nekaj mencati, da ni nikakšen berač.	Nesreča	se mu je pripetila, kakor se lahko vsakemu.	A
šestnajst let. Potem se jim je obetala še največja	nesreča:	vojaška cesta.V sosednji vasi so že gradili	A
da bi se takoj lotili tega predmeta. »Zopet	nesreča,	te, te, te, petnajst petelinov,«je zastokal	A
pride ponj. Starci so prikimavali in trdili, da	nesreča	nikoli ne počiva.Ko so se poslovili, so mu rekli	A
korak, iztegnil roko v pozdrav in izjecljal: »	Nesreča,	vsakemu se pripeti.« »Če bi vedela,	A
sem spravil na noge. Eh, če me ne bi zadela	nesreča,	bi bilo vse drugače in če bi ne bili taki časi	A
podučil, je prišlo do nesreče, ki sicer ni bila	nesreča,	a je dala Maticu potreben poduk. Pri Robarju	A
nesrečo; da deli sreča tudi zlo in je zato včasih	nesreča	sreča; sreča kot taka je notranja harmonija	A
pogledala ni ... uuu! ...« Kadar stopi pred nas	nesreča	v vsej svoji goloti in okrutnosti, je vsaka	A
kakor bi bila ta obupana ženska poosebljena	nesreča,	ki utegne škoditi tudi njihovi družini. Žuželjčevka	A
robu Rejčeve njive izkopala jamo. »Siromaka	nesreča	res hitro najde,« reče Čargo, pljune v roke	A
korita, ga stresel in postavil k vratom, češ da	nesreča	nesme tako potreti človeka.Toda Žuželjč je tako	A
dolg in širok. To sicer ni bila smrtno nevarna	nesreča,	vendar se je v tistem trenutku nekaj jasnega	A
je v dno duše užaljena, da jo je zadela taka	nesreča.	Zaškrtala je z zobmi in stisnila pest: planila	A
bližnjega pokopališča in zdaj ji razlaga, kakšna	nesreča	je prišla nad hišo, prinesla jo je njena nemirna	A
da bi bil čimbolj zdrav in da bi bila celotna	nesreča,	ki se je to noč zgrnila nad mesto, čimprej mimo	A
svojem ponižanju in nesreči... Ta človeška	nesreča	s polovico obraza in tenko mreno, ki mu je začela	A
po nerodnosti porezal po vratu, in da bi bila	nesreča	še večja, je prestrašeni mežnar pograbil ostro	A
tu sem prvič obtičal. Tu se je začela moja	nesreča.	Postal sem Scriba communitatis, poklican	A
Dobrim in Zlom. Od vseh nesreč je največja	nesreča	želja, da bl Boga in hudiča hkrati spravili	A
uničil. Kdo pa bo vstopil v hišo, ki se je drži	nesreča?	Po kateri divjajo gasilci in kot ponoreli razbijajo	A
1.	Nesreča	se je zgodila v nekem toplem majskem večeru	A
Če je temu, kar se je zgodilo, mogoče reči	nesreča.	Bil je sakrilegij in bil je prst usode, ki je	A
Preprost, konec mora biti banalen in preprost. Moja	nesreča	je v tem, je rekel, da imam rad dve ženski.	A
rad dve ženski. . / . / stran 158 . / To ni	nesreča,	je rekel Martin, to je bogastvo srca.Ostalo	A
mečice pod očmi nalahno drhtijo. »Bila je	nesreča,	« reče Gregor. »Seveda,« reče Peter in pogleda	A
Seveda,« reče Peter in pogleda Irene. »Bila je	nesreča.	« Irene si zmaši polno pest arašidov v usta	A
Kdor se vrne, kadar gre na pot, tega doleti	nesreča.	Nekaj ga izdaja, nekaj ga zapušča, neka moč se	A
stran 12 . / kot to, da se je Jaroslavu zgodila	nesreča,	da se bo tudi njegovi sestri kaj zgodilo, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani