nemara (10.967)

mehko žensko krilo ... že nošeno krilo ... položi ga	nemara	tudi na blazine ... na mehke in dišeče ...Oskrunjen	A
bi najhitreje, najbolj učinkovito? ARON	Nemara	še to noč.Gotovo te pokliče Herman še to noč	A
Črno oblečen mož. . / . / stran 130 . /	Nemara	res duhovnik? JETNIČARKA Seveda je duhovnik	A
Na podstavku kip, ki ga ima v delu.	Nemara	torzo Irminega telesa.Dedal in Irma ležita na	A
sterilno čist prostor, obdan z visokimi stenami.	Nemara	je vse tlakovano s keramičnimi ploščicami; tla	A
Nekaj vrat v sosednje prostore, kjer ti ljudje	nemara	spijo.Arheološka delavnica v rudniškem jašku	A
ko slej znašel med samimi okostnjaki. NELA:	Nemara	sanjaj, Honza, sanjaj. Vse tri ženske	A
golenico-gorjačo. HONZA: (jezno) Sanjaj,	nemara	...Kaj pa, prosim lepo?	A
In kaj počnem tu?	Nemara	sanjam? Morda sem tu za kakšno kazen?	A
Vsi trije sedijo nepremično in izgubljeno,	nemara	nekoliko zasanjano, gledajo predse. 13	A
spremstvo, Seebach z Bravšičem in nekaj duhovnikov.	Nemara	tudi kakšen pes na povodcu katerega od spremljevalcev	A
Budina, nekaj sholarjev, tudi Janez; Klombner,	nemara	Turjaški in Thurn itn. SEEBACH: Vsem tukaj	A
dodati še to, da sem enako svobodno, za koga	nemara	celo samovoljno, ravnal z literaturo, ki je	A
najboljši študent te šole in moj asistent čudak?	Nemara	je nekoliko čuden. SONJA: Je pa čuden.	A
prikazen ... Milki Zakaj nisem igralec? Potem bi	nemara	lahko povedal, kaj čutim.Samo igralcu je dano	A
špitalsko cerkvijo ... pripravlja se koncil,	nemara	bo cesar udaril po šmalkadski zvezi ... po protestantskih	A
premišljevanju, vsekakor vsak v svojem značilnem,	nemara	celo temeljnem položaju.Kakor so individualisti	A
na kitaro, zelo razglašeno in disharmonično,	nemara	si tudi zapiše kakšno noto.Kadar se giblje po	A
napravi kakšno značilno poveljniško kretnjo,	nemara	nosi s seboj kakšno risbo tanka ali razstavljene	A
dolgo opombo treba vzeti v zelo močnem oklepaju,	nemara	celo kot nepotrebno poenostavljanje.Avtor jo	A
v krohot, smejejo se tudi nekateri pacienti,	nemara	kdo tudi tolče z žlico po krožniku.Doberman	A
se pahne!« . / . / stran 62 . / »Pripeljal	nemara	s sebój cel sod Slovenskih je Svetih Písem	A
Frančič navezal nov stik. . / . / stran 27 . /	Nemara	je hotel zopet na lov. Previdno sem mu nastavil	A
mravelj. Občasno se tja pihne bojne trupe, fosgen	nemara	ali sončni prah, zatišje, ki sledi, pokoplje	A
srečevala v črkah, v zaporedju besed, v pomenih	nemara,	ki se bodo kopičili v zavednem.Mogoče se bova	A
zagorske zvoné. Zagorski zvonovi prav milo pojo,	nemara	preljubo k pogrebu neso. Pa če jo nesêjo, le	A
lepo. Naj vam roko zdaj podam še za slovo,	nemara	v vojski zgubil življenje bom mlado. Zdaj vidim	A
zagorske zvoné. Zagorski zvonovi premilo pojo,	nemara	preljubo k pogrebu neso. Pa če jo nesejo, le	A
telo čokato ‒ nosilcu luči se dobrika luka.	Nemara	pota vberem za sibilo, mečkam otroško srajčko	A
ogledoval po zvezdnatem nebu in malomarno odvrnil: »	Nemara	nekaj po desetih, če ne bo nesreče vmes.« »Ko	A
»Nehaj čenčuriti,« se jezi teta. »	Nemara	jé tudi Mussolino polento, a Milko?« pravi stric	A
tudi Mussolino polento, a Milko?« pravi stric. »	Nemara	jé polento z ocvirki!« »Nič ga ne poslušaj,	A
Soba je bila še domača, a nekam mračna.	Nemara	pa je bila samo videti mračna, ker je zunaj	A
Majcen in s pogledom spet blisknil po njem. »	Nemara	bi ti rad ponudil kaj svojega? A kar počakaj	A
da bi bil kremenit; da je bil dober stilist,	nemara	celo predober, saj ga je včasih zaneslo v drugo	A
Takrat sem dobre volje.	Nemara	nekoliko čudne, nenavadne, a židane volje.Svoje	A
spet otrpnili na poraščeni bradi. »To se vam	nemara	čudno sliši, a je tako!« je prikimal Peter Majcen	A
vendar prav dobro čuti, da bo živel samo še pet,	nemara	šest, največ še sedem ur.A na to niti ne pomisli	A
hitro. Saj ga že tako dolgo premlevam, da se bo	nemara	res sesul na papir.« »Hm, kajpak,« se	A
bridko in sladko - toda človek se kljub temu, in	nemara	tudi zaradi tega, le rad premakne nekam drugam	A
vzdignil v romantično, celo fantastično podobo.	Nemara	bi bilo kar zanimivo, če bi mu pogledal v drob	A
imel čir na dvanajstniku... Sicer pa je siromak	nemara	res bolan, ker je tako neznansko suh.«	A
se bojim in kaj me grize!... A čakaj, čakaj...	nemara	pa tebe kaj grize?« »O, nič, nič!« je	A
všeč!« je nehote zmajal Peter Majcen. »Saj je	nemara	res siromak in trpin, a ni mi všeč!...No, ali	A
Tebe bo treba s kolom. - Tudi s kolom	nemara.	Kaj se ve ... - se je oglasilo iz mraka, in glas	A
Kakor da nisi več ti ... -	Nemara	že štirideset let res nisem bil, a danes sem	A
Padel! A kljub temu je bil to lep,	nemara	celo najlepši dan njegovega življenja!...Pa saj	A
se potem zvija kakor kača v precepu in ... in	nemara	še brez potrebe...In kajne, gospod?«	A
Uho je čakalo. »	Nemara	pa je bil samo prisluh?...Kadar je človek vznemirjen	A
»Trobento... Hm,	nemara	pa je bil res samo prisluh?...Taka tišina!	A
že trznil, ker ga je prešinila misel, da je	nemara	tudi to ime samo plod njegove domišljije.	A
In kaj se je takrat zgodilo tukaj?	Nemara	je v zvezi s tistim dekletom? Pohitel bom, da	A
prav lepa hvala, da si se oglasila. Kdo ve,	nemara	se prav res ne bi bil spomnil na Temnikarjevo	A
Res je lepo!... In tukaj nekje,	nemara	prav pod tem vinogradom, bo tista prijazna,	A
košati gaber pri tolmunu. »Sicer pa, kdo ve,	nemara	se niti ne upajo tja. Gaber je videti nenavadno	A
jeseni, ki naznanja samoto in zimsko spanje -	nemara	zadnje spanje, saj gaber že čuti v skopem, pojemajočem	A
priostril pogled in se zamaknil v hišo. »Da, to je	nemara	zdaj lepa in živa prispodoba, nekoč pa je bila	A
»Dolgo ga ni!« je rekla. »In ga	nemara	še dolgo ne bo!« se je nehote oglasilo iz Temnikarice	A
je zadela v nihalo in ura se je ustavila. »	Nemara	pa je sploh šel?« se je prav takrat oglasila	A
dan. Temnikarico je večkrat prešinilo, da je	nemara	res odšel k partizanom, a že naslednji hip je	A
in spomnila se je, kako ji je odgovoril: »	Nemara	štirideset let res nisem bil, a danes sem spet	A
Lužnikovega zdaj ne vidim. Ali ga	nemara	ne bom več? - Ne!	A
ker jo je tisti hip prešinila druga misel. -	Nemara	je že mrtva! - je vzdihnila z nekakšnim olajšanjem	A
- Molčite! - je pridušeno zasikal. -	Nemara	so pozabili na vas - A zakaj naj bi	A
zazibal, kakor bi ga tešil ali uspaval, pa se je	nemara	zazibal samo zato, da bi občutil srčno toplino	A
pravzaprav že bridkost. In prešinila ga je misel, da	nemara	res globlje in usodno povezuje vse, kar se dogaja	A
bi bila oglasila, bi bil ostal v sobi in bi	nemara	zdaj že mirno sedel za mizo in pisal.In potem	A
Čudno!...	Nemara	pa se bo to razjasnilo.In nemara se bo vse razjasnil	A
Nemara pa se bo to razjasnilo. In	nemara	se bo vse razjasnilo.Vse.	A
Stari Blažič pa se ni prav nič začudil. »	Nemara	pa se ji je že privadil,« je mirno zategnil	A
Saj veste, uho se počasi privadi... Ali pa je	nemara	že naglušen.Lahko je tudi že naglušen, čeprav	A
je res raztresen,« je pomislil Peter Majcen. »	Nemara	je že pozabil, da me je povabil na kozarček	A
k Petru Majcnu, ko je prišla bliže. »Ali ste	nemara	iz Črnega loga?« »Kako pa že veste,	A
starcu in temu otroku?« ji je ugovarjal. »In saj	nemara	niti še ni tako hudo.Če bi bil odšel s teto	A
preživel, je zanj samo strahota, a ne povest.	Nemara	pa bi tudi za Temnikarja rekel, da je samo strahota	A
starec in se spet potegnil z roko po čelu. »	Nemara	bi pa gospod povedal pravljico?« »Ne	A
Česa še čakam?...	Nemara	pa res še kaj pričakujem?« ga je prešinilo.	A
Blažič videl dekle, ko je objemalo javor? In ker	nemara	ve, kaj pomeni tisti javor, si je izmislil pravljico	A
njej, da bi se oddahnil. Polica je bila ozka,	nemara	še ožja kakor je bila v njegovi mladosti, in	A
- Ne, s tem hudičem ne smem začeti.	Nemara	bi počil prvega, ostali pa bi odnesli pete.	A
Javorka zapletla v Temnikarjev privid. Ali pa je	nemara	privid nastal prav zaradi nje, ker je stala	A
Kdo ve, kaj?...	Nemara	Blažičeve?« ga je prešinilo.»Ne!« je takoj odgnal	A
Hm?	Nemara	pa še sam ne ve?« Ozrl se je v kmeta	A
Vedel se je kakor otrok. In	nemara	je tudi vreščal kakor otrok - kadar povzdigne	A
kakor drenova kljuka. Bilo bi pač vseeno in	nemara	celó bolje, če bi otroku prinesel škrnicelj	A
No, spokorila se je, je mislil.	Nemara	pa je prišla samo po svoje cunje.Če bi bilo	A
Tako sta pretekli skoraj dve uri in Nanca bi	nemara	še kar sedela v kuhinji, če se ne bi zadrla	A
mu je Jakob pikro vrgel: »Ali boš kravam	nemara	pšenico, krompir in koruzo pokladal?«	A
zakaj če bi imele dušo, bi ne bile živali. In	nemara	je vse njihovo življenje prav zaradi tega tako	A
kratkem molku je z razvlečenim glasom dejal: »	Nemara	ste se pogovarjali z gosenico?« Čutil	A
Saj mi ne boš zameril, kaj? ... Vidiš,	nemara	sem trde besede, toda odkrite ... kakor se možu	A
stavkih s svojim „za" in „proti". In te zgodbe so	nemara	ravno zaradi svojega velikega števila in presenetljive	A
»Zakaj pa ne?« »Ker	nemara	le je.« »Ni ga!« je odločno odbil kovač	A
»No, vidiš! ... In	nemara	je zdaj prišel čas, da bi svojo moč začel drugače	A
vznemiril, kadar je zagledal tekmeca, ki mu bo	nemara	kos. Otroci so priklicali tudi mater	A
zdelo, da je res prave župnikove postave. »	Nemara	je pa res župnik?« je pomislil.»Toda zakaj me	A
klopotec odganjal!« sem se ponosno zravnal. »In	nemara	bo odganjal tudi lisice?« »Nemara tudi	A
»In nemara bo odganjal tudi lisice?« »	Nemara	tudi lisice,« je prikimala mama. »Imenitno,	A
bom, pa če klopotec klopota ali ne klopota.	Nemara	je to moja zadnja pomlad.« »Umrla bo	A
je kazal svojo grdo, zarjavelo koso. Tako bi	nemara	visel še štiri leta, zakaj bil je trdno narejen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani