neizrečno (12)

Miško mu na to ni odgovoril ni črne ni bele, le	neizrečno	zaničljivo ga je pogledal postrani. Vahtmajster	A
. / stran 61 . / Ali vendar je bil vesel,	neizrečno	vesel, da je tudi on nekaj pomogel k jaslicam	A
kor in regljanje se je razlegalo daleč okoli v	neizrečno	moje veselje in v veliko nejevoljo moje matere	A
Gregorki je podal roko; stisnila jo je oberoč in	neizrečno	usmiljeno ga je gledala, z vsem obrazom, proseč	A
odkritosrčno radost in večkrat je ponovila, kako	neizrečno	jo to veseli, da še enkrat vidi tistega velikodušnega	A
tam ‒ to je žganjar Jerin. In kup še živi in	neizrečno	smrdi in še govori in vmes mu cvrka meso: »Oj	A
O, če bi oni bili z njo, bi ji veselje bilo	neizrečno	večje, in ko bi Hotimir bil tu in bi ga pustili	A
midva, enega poleg drugega. Pa tudi to bi mi	neizrečno	dobro delo, da bi mi zavidali vsi moji tovariši	A
bilo. Zamišljen je bil, in vendar srečen, tako	neizrečno	srečen! Čemu neki?...	A
okna in stopil nekajkrat po sobi sem ter tja. »	Neizrečno	sem bil bedast«, siknil je med zobmi in segel	A
veseli, me mora veseliti, ker vas - ljubim,	neizrečno	ljubim!...« Prijel jo je za roko. -	A
»Sam!« V njem so se budila	neizrečno	bridka čustva.Za vedno, za vedno je izgubil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani