možiček (160)

LENČKA Poglejte, oče, takole me preganja moj	možiček.	Jelite, da ni prav?	A
Ali nisem rekel. Kaj? ELZA Ti si res	možiček,	da je malo takih.(Ga poljubi.)	A
Vsak lonec enkrat vzkipi. In Vaš	možiček	je drugače dober...Ampak, kar se mene tiče, jaz	A
tudi postran′. Jav ... Revež, si revež, ljubi	možiček,	ako je zrastel ženi rožiček. Jav, jav, kaj bi	A
ne verjel, če jih ne bi doživel. Prišel je	možiček	srednjih let, revno oblečen, s kuštravo glavo	A
zdravljenja v bolnici.« »Ne, ne,« je hitel	možiček.	»Ne maram, da hodite k nam in se trudite, ko	A
plačilo pa vas ne bom terjal ne zdaj ne kasneje.«	Možiček	se ni dal odpraviti; tiščal je vame toliko časa	A
čin, ko se je dober mesec kasneje pojavil isti	možiček	na vse zgodaj pri meni.Bil je še bolj razcapan	A
orjaške postave, za njim je prilezel droben	možiček	s svečno svetilko v roki.V prišlecih sem spoznal	A
se je že neko soboto, ko me je prišel droben	možiček	s kučmo na glavi in v kožuh oblečen vabit, naj	A
»Uh, tiste gnile čeljusti ti bom razbila!«	Možiček	odštorklja s povešeno glavo, z obema rokama	A
Vojnac, droban in neznaten, a zelo prikupen	možiček.	Podoben je bil opešanemu, že oskubljenemu vrabcu	A
»Veš pa.«	Možiček	je takoj sprejel povabilo, in zdelo se mi je	A
o njem tako govorijo, potem že ni kaj prida.	Možiček	je bil zadovoljen s svojo umno pripombo. Spet	A
zastonj razbijajo svoje krvave buče, je dodal	možiček.	-	A
- Za Dorotejo, je znenada vzkliknil	možiček.	Za Dorotejo pijem, da je zdrava in da me čaka	A
stoji kot Baltazarju Kazlju Locatelliju. Toda	možiček	je zares sodil med boljši sloj mestnega prebivalstva	A
ga zalučal proti gozdu z gostim podrastjem.	Možiček	se je zapodil za njim. »Zakaj pa to?« ga je	A
vas cerkovnik od Sv. Florijana. Ožbe, majhen	možiček	prijaznega obraza, je bratranec Pečarjeve žene	A
belga soká pa trebuh klompá,« je zapel spet	možiček.	Fanta sta se še nekaj časa polglasno pomenkovala	A
v denarne stiske! To naj pripoveduje ljubi	možiček	komu drugemu, ne bistrooki ženici, ki je bila	A
Gospod Viljem, ne bo jih,« odgovori postaren	možiček	rdečega, miroljubnega obraza, ki je vedno popravljal	A
Z Boštjanom vred pa je zapustil sobo tudi	možiček,	ki je sedel v kotu pri vratih in tiho pil svoj	A
vratih. V prodajalnici je sedel majhen, suh	možiček,	ki ga ogovori laški.V odgovor mu Čerin pomoli	A
golenice proti gležnju zavihane. Živel je pri nas	možiček,	stara grča, ki ni mogel dobiti pri nobenem klobučarju	A
dobra misel, če jo utegne zapisati«. - Šaljivi	možiček	se časi poredno imenuje doktor Pipec in v teh	A
Ogovorjeni Čičev Martin, do stoleten, zelo nizek	možiček,	ki je imel toliko zob v glavi, kolikor žaba	A
gospod Brtoncelj, suh, obrit, črno oblečen	možiček;	za njim se je pokazal hišni hlapec Jaka, ki	A
rdeča in vesela in je povedala, da njen ljubi	možiček	kadi in da mu kaja jako dobro de, ona pa da	A
ženinček, ali kakor je zdaj bolj prav, ljubi	možiček,	ali ljubi svaček - prav nič ne pomeni!Brivcu	A
nimaš v veži prostora?« je govoril mal, suh	možiček	sedeč v zapečku in se pri tem trudil prepričati	A
pravičnost sodbe božje!« Takrat naju je ugledal	možiček	na predpeklenskem tlaku.Kakor bi ga bila odnesla	A
proti njemu. Pri oknu pa stoji dolg, koščen	možiček,	krojač od nog do glave.Z dolgim vatlom suva	A
toži?« vpraša predsednik. »Jaz,« odgovori suhi	možiček.	»Koliko troškov si založil?«	A
. / . / stran 98 . / Bil je majhen laški	možiček,	v nekaki uradniški uniformi, na kateri se je	A
kralji tam zgoraj?« Spoštljivo se je stari	možiček	ozrl proti cesarskemu stanovanju, kjer so ravno	A
v naši deželi. In sedaj čujte, kaj mi je ta	možiček	pravil!« »Čujem!«	A
glavico iz svojega oklepa. Oglasil se je tenak	možiček:	»Gospod obristvahtmajster, čas je!« »Prav imate	A
Nekaj je pisal. Suhi	možiček	je imel plešasto glavo.Ceremoniozno je vstal	A
boš ti stokal, Tinač,« oglasil se je droben	možiček;	»kaj boš ti stokal, ti si bil vsaj včeraj v	A
pretepavali, je stal naenkrat pred nami majhen	možiček	ter tolkel z drobno španjolsko paličico ob tlak	A
Skoro nato vstopi droben, precèj telesnat	možiček	in se globoko pokloni pred bolnikovo posteljo	A
Tako naju je počastil oče Jernejec. Suh	možiček	je bil to in kakor sova je gledal z drobnimi	A
vrata krčme regnila samo toliko, da je droban	možiček	pomolil ven glavo in svetlo pogledal za njo	A
spominjam ...« »Če le pozabim,« je nejevoljni	možiček	kimal kar dalje gredoč. Ko je prišel	A
ga je Tone nejevoljno dregnil v rebra, da je	možiček	skoraj omahnil po tleh. Naposled je	A
odprti krošnji čepel jud, debelušen, zagorel	možiček.	»Vaša gosposkost, vsega imam na izbiro in prav	A
sedel star župnik iz sosedske hribske fare. Suh	možiček	je bil, živih oči in špičastega obradka. Tobačnico	A
pred stotino let. Jak. Zupan Prišel bo en	možiček!	Stara pesem Krjavelj, mož, ki je poslednje	A
to?« odgovoril je stari, zgubani in sključeni	možiček	vselej: »I, kaj meniš, to je že davno.Ko sem	A
vodo mečem.« »Le počakajte,« šepeta majhen	možiček,	»saj pravijo, da pridejo Ižanci s sekirami davke	A
krvava na tleh. Prikazal se je tam pa tam kak	možiček	izza ogla, toda videvši, da je on sam, sovražnika	A
jaz verujem, da mu je bila živa istina, kar je	možiček	govoril. »A zakaj ga bodo umorili, praviš?«	A
pa zaradi neke ženske je bilo vse to.« In	možiček	se začne smejati. »Zakaj pa ste šli	A
prišel k čebelnjaku Vrbanek, majhen, postaren	možiček,	ki je kajžo že davno sinu oddal, sam pa si je	A
videl, da namesto škrata sedi na kamnu majhen	možiček	silo šaljive postave.Bil je suh kakor goba;	A
še predlansko blato. »O ti spak ti!« klel je	možiček	dalje, ne zapazivši, da je kaka živa stvar blizu	A
pripravljen, nisi zadostno omikan. Tam bi bil	možiček;	tukaj si se pa veljavil, in to edino zato, ker	A
njegova,« so plašni modrovali spotoma. Plešast	možiček,	ki je stanoval samski v leseni bajti, je mrmral	A
lase potegniti ali pa za uho, nič ga ni bolelo;	možiček	je vselej to robato dobrikanje osladil s kako	A
pašo. Na koncu vasi je stal mal, dobrovoljen	možiček,	ki je ustavljal in svaril žive fante: »Varujte	A
gospodinjo. Kmalu prikrevsa v hišo postaren	možiček,	čigar zapečeni, lepo okrogli obraz je kazal	A
sem se že tako velikokrat namenil popotovati.	Možiček	me pelje v svojo hišo.Neizrečeno prijazno me	A
Maričko in ženina že za mizo. Peter je majhen	možiček,	za pol glave nižji od nje.Pod malim čelom mu	A
nam je predaval Prus Grauert, majhen, grbast	možiček,	čigar bistra glava pa je bila polna najglobokejše	A
tudi nekateri doktorji. V Novem mestu živi	možiček,	pravijo mu Vipavček.Ta Vipavček se ne boji gadov	A
. / . / stran 157 . / Pa tudi tam je sedel	možiček;	prav tako na tretji in četrti strani.Koza je	A
poldrugo glavo večji nego Kekec. Trdo je bil	možiček	privezan ob bukev, da se ni mogel niti ganiti	A
Zakaj ste privezani tako neusmiljeno ob drevo?«	Možiček	je naglo dvignil glavo in je pogledal dečka	A
vrv, in Kekec jo je odvil naglo, bliskoma.	Možiček	je odskočil od bukve in se je trikrat pretegnil	A
Kekec je gledal možička in se je veselil z njim.	Možiček	pa ga je potrepljal po rami in mu dejal: »Ti	A
dobrot si mi izkazal, Kekec,« je nadaljeval	možiček	in je kar stiskal dečka z rokami.»O, ti ne veš	A
Beži, Kekec!«	Možiček	se je strkljal naglo po strmini navzdol in je	A
je gledal v globočino, kamor je bil izginil	možiček.	‒ »Kdo je pač ta možiček?« je ugibal sam pri	A
kamor je bil izginil možiček. ‒ »Kdo je pač ta	možiček?	« je ugibal sam pri sebi.»Bedanec ga je pograbil	A
kaj, če bi res napravil tako, kot mi je rekel	možiček?	Ne bi bilo dobro, če bi me zdaj Bedanec zasačil	A
Bedanec na goličavo in zarjove, ker mu je izginil	možiček	...Beži, beži, Kekec, če ti je življenje ljubo	A
rešil življenje. Rečem ti, Kekec, da je tisti	možiček	tako bojazljiv, da pobegne pred vsako miško	A
pripovedoval, ki ga je bil Kekec včeraj rešil vrvi. A	možiček	ni nihče drug nego Kosobrin, ki domuje onstran	A
stala deklica, niti za ped večja nego Tinka.	Možiček	je mahal z rokami in je vpil nerazločne besede	A
«	Možiček	onstran soteske se je prijel za glavo in je	A
Mena, ker je Bedanec velikan, a jaz samo majhen	možiček,	ki me lahko odnese vsak vihar gorá ... Počakaj	A
Kekec se je čudil in ni vedel, čemu se je	možiček	tako nenadoma in tako silno prestrašil.Toda	A
Kosobrinu tisto tvojo pesem, da se bo usajal	možiček	in bo še bolj osivel.Kar pojdiva?«	A
goličevje in sta zapela tisto pesem o Kosobrinu.	Možiček	se je prikazal na skali in je v začetku trikrat	A
tako hitro preko soteske. Toda vedel je, da ima	možiček	skriven dohod in izhod iz svojega domovanja	A
pojdem domov in premislim vse natanko.« In	možiček	se je že okrenil in je zdrčal navzdol.A hipoma	A
«	Možiček	se je zavrtel; strkljal se je doli po jarku	A
Bedanca, ki je mikastil majhnega možička. A tisti	možiček	ni bil nihče drugi kot Kosobrin.Držal je Bedanec	A
Kosobrina na ves glas, ker ni mogel verjeti, da je	možiček	resnično mrtev.»Stric Kosobrin!« je klical Kekec	A
stran 166 . / več? Kosobrin je bil slaboten	možiček	in gotovo ni mogel dvigniti celega stota.A vseeno	A
Hitro za njima je vstopil v dvorano postaren	možiček,	ki je držal v rokah vse polno ključev in si	A
»Meni se smili Katarina,« je govoril star	možiček.	»Galengano je vendar stric njen.	A
Skočim z voza in dam Jernejčku napitnino.	Možiček	čudno smrkne in se hripavo oglasi: ‒Naj pridejo	A
ta Kanobelj in ravno on ‒« »Kaj?« »Ravno on,	možiček!	« »Kaj je naredil ravno on?«	A
grešnik in veseljak, kakor jaz. Včasih je lezel	možiček	v jarku po vseh štirih domov in kričal: ‚Le	A
napetim trebuhom, napihnjenim kakor balon; ta	možiček	si je prizadeval s posebnim veseljem, da bi	A
Bog daj norcem pamet! Hehe, gospod	možiček,	kaj pa mislite?Saj danes ni pustni torek!	A
prenehali gosti, je stopil iz razvalin majhen, star	možiček,	se jim zahvalil za godbo in dal vsakemu orehovo	A
vžigalico, pa zapazi, da se na gobi repenči majhen	možiček.	»Ravno tebe potrebujeva, Palček,« pravi vesel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani