medbesedilnosti (68)

ljudskega v umetni poeziji). Osnovni pojmi	medbesedilnosti,	ki so uporabljeni v knjigi, so: 1. intertekstualnos	C
poskušali doseči še sintezo obeh poetik z metodo	medbesedilnosti,	ki povezuje tekst A s tekstom B in vzpostavlja	C
umetnega (Lord 1986: 50), kar pa je že vprašanje	medbesedilnosti	in vedenja tistih pesnikov, ki za svoje predloge	C
ljudskim in umetnim uporabljamo tudi prvine	medbesedilnosti,	zato skozi sisteme ločimo dva tipa intertekstualnosti	C
umetnega je bila pri Prešernu enkrat na obrobju	medbesedilnosti,	drugič pa jo je že neslo v bližino jedra, medtem	C
ljudsko, pomeni to osvetliti njeno mesto v mreži	medbesedilnosti,	in čeprav je drugačna od umetne, jo vendarle	C
je drugačna od umetne, jo vendarle s to mrežo	medbesedilnosti	trdno zveže.(Bahtin 1978, prim. še Bauman 1982	C
besedilo (tudi v nizu) uvrščajo v jedro ali obrobje	medbesedilnosti.	Ti kriteriji bodo tudi v središču analize posameznih	C
literarno delo uvrščeno v obrobje ali v jedro	medbesedilnosti.	To pogojuje njegova prepoznavnost.	C
motiv. Pesem Knezov zet je na obrobju jedra	medbesedilnosti,	saj so tuje prvine zlite z novim besedilom,	C
v tej pesmi ni videti. Pesem je na obrobju	medbesedilnosti.	Tretja v nizu je pesem Antona Hribarja Nočna	C
istim motivom. Tudi ta pesem sodi na obrobje	medbesedilnosti,	saj je motiv zlit z okoljem nove pesmi.Nikjer	C
s pomensko inverzijo uvršča to pesem v jedro	medbesedilnosti.	Makarovičeva je v zunanji formi ohranila večino	C
selektivnost, ki uvršča to pesem v "trdo jedro"	medbesedilnosti,	saj je Makarovičeva zelo natančno in pontirano	C
dramsko delo, ne več poezijo, uvršča v jedro	medbesedilnosti.	Naslednji metatekst je iz območja igre pomenov	C
moremo reči, da se ta pesem uvršča v samo jedro	medbesedilnosti.	Zagoričnik izpostavlja element iz ljudske pesmi	C
Vide je torej jasno in sedaj se bomo v luči	medbesedilnosti	posvetili formalnim in vsebinskim spremembam	C
Medbesedilnost je v teh dveh povezavah še na obrobju	medbesedilnosti,	saj vzpostavlja identifikacijo do ljudske pesmi	C
zapustila otroka. Ta pesem je že v bližini jedra	medbesedilnosti:	na svoj način razgalja miselno sporočilo ljudske	C
Vida), posamezne odnosnice, en sam zorni kot	medbesedilnosti	ter relativna komunikativnost in referencialnost	C
referencialnost pa uvrščajo pesem na obrobje jedra	medbesedilnosti.	V tematizaciji Lepe Vide v pesmi Brune Marije	C
ribe v ogleju /.../"). Obe pesmi se iz roba	medbesedilnosti	pomikata v samo jedro. Čisto postmodernistični	C
ansformira, izpušča in dodaja. Besedilo sodi v jedro	medbesedilnosti.	Čisto zadnja pa je Lepa Vida Ifigenije Zagoričnik	C
drugega, zato lahko rečemo, da je besedilo v jedru	medbesedilnosti.	Njegov dialog z ljudsko pesmijo je močno referencial	C
odprite duri!", in se tudi prek sekundarne	medbesedilnosti	stika z ljudsko pesmijo (z vsem variantnim in	C
kriterijem, ki neko besedilo uvrščajo v "trdo jedro	medbesedilnosti"	. Marko Kravos se s pesmijo Legenda (Trikotno	C
legende riše novo interpretacijo. Pesem je na robu	medbesedilnosti,	saj se z ljudsko stika predvsem motivno-tematsko	C
zelenega Jurija in njegova besedila sodijo v jedro	medbesedilnosti.	Šibki medbesedilni nizi	C
oddaljuje od izvirnika. To delo sodi na obrobje	medbesedilnosti,	ker imitira ljudsko pesem.Je pravzaprav prepesnitev	C
tako da lahko to pesem uvrstimo v bližino jedra	medbesedilnosti.	Pesnik je v njej izkoristil ljudske odnosnice	C
delujeta na bralca. Ta pesem prehaja v jedro	medbesedilnosti,	saj zaradi svoje močne referencialnosti in dialoškosti	C
ljudsko samo aluzivno navezana, zato je na obrobju	medbesedilnosti.	Drugače pa je s štirimi Tauferjevimi pesmimi	C
(Juvan 2000: 29.) 4. Galjot na galeji	medbesedilnosti	Ljudska pripovedna pesem (Š 250) poje o galjotu	C
vlecite te žile vesla še ..." Pesem je na obrobju	medbesedilnosti,	saj le namiguje na predlogo.Motiv je izrazito	C
sporočilom besedilo iščemo znotraj bližine jedra	medbesedilnosti.	(Dane Zajc, Drame, 1990: 11. prizor, str. 291	C
identitete, se seveda iz nje tudi norčuje, ironija pa	medbesedilnosti	doda še poseben diskurz.Slovenskemu človeku	C
medbesedilna referenca, ki uvršča besedilo v jedro	medbesedilnosti.	V Tajmiru (1991) Vincetič uporabi le strukturo	C
134.) Vsa besedila sodijo v t. i. trdo jedro	medbesedilnosti,	ker se vnesenih prvin še "držijo signali diskurza	C
Tauferjem in ljudsko pesmijo spada v trdo jedro	medbesedilnosti,	medtem ko Ellerjev Kralj Matjaž spada na obrobje	C
medtem ko Ellerjev Kralj Matjaž spada na obrobje	medbesedilnosti	oziroma v območje obdelave motivov in tem.Težko	C
Snoja v medbesedilnih navezavah uvršča v jedro	medbesedilnosti.	Snoj je prav gotovo dobro poznal ta osnovni smisel	C
144.) Sem sodi tudi transformirana folklora v	medbesedilnosti	sodobnega teksta. Ta obdobja so obdobja inovacij	C
Kosovel ZD I, 1946: 500-505.) Za osvetlitev	medbesedilnosti	je Sholar iz Trente (Jože Lovrenčič 1939) zelo	C
vsebuje oris problematike in pojmovnika teorije	medbesedilnosti	ter razvrstitev citatnih figur in zvrsti.Juvanova	D
tudi, da se je raziskovanje intertekstualnosti (	medbesedilnosti)	udomačilo v slovenski literarni vedi. Tanja	D
in branj, izšle pa so tudi številne študije	medbesedilnosti	o njenih delih.Zgodba o Franci se sprva zdi	D
po Kristevi in Barthesu začenja pravi razvoj	medbesedilnosti.	Ta je šel sprva v smeri obče intertekstualnosti	D
zarisal tloris ožje, literarni vedi prilagojene	medbesedilnosti«	(Intertekstualnost str.165); Gerarrd Genette	D
Palimpsestov, najobsežnejše monografije o posebni	medbesedilnosti;	Renate Lachmann, ki je v medbesedilnosti videla	D
posebni medbesedilnosti; Renate Lachmann, ki je v	medbesedilnosti	videla predvsem »dejavnik vzpostavljanja besedilnega	D
Pfister, zaslužna predvsem za sistematizacijo	medbesedilnosti;	Dubravka Oraić s poskusom zgodovinske tipologije	D
ostmodernizma. Reči je torej mogoče, da se je teorija	medbesedilnosti	na Slovenskem začela sistematično razvijati	D
stvar sporazuma. Druga, ki se izrecno posveča	medbesedilnosti	(Literarna besedila v stereofoniji), pokaže	D
izročila) je raziskava in hkrati prikaz delovanja	medbesedilnosti	v »starejšem slovenskem slovstvu, ko inovativnost	D
Marko Juvan je svoja najzgodnejša dognanja o	medbesedilnosti	objavil že pred desetimi leti v knjigi Imaginarij	D
narekovajih (1997). V zadnjih letih je na temo	medbesedilnosti	napisal še vrsto člankov in razprav.Na ozadju	D
je v nekem smislu »intelektualen«. Ne manjka	medbesedilnosti	in referenc in dostikrat se zdi, da smo to vrsto	D
modernizmu in avantgardi, postmodernizmu in zgodovini	medbesedilnosti	- ravno predavanja iz literarne teorije. Podedoval	D
literarnega kanona in procesov, stilistike, tropov,	medbesedilnosti,	parodije, metafikcije, igre itn. sem se loteval	D
spisuje Dolar nato variacije), razne oblike	medbesedilnosti,	predvsem z mnogimi literarnimi aluzijami itn	D
prevajanje je bilo zaradi jezikovnih iger in	medbesedilnosti	zahtevno - o učiteljici klavirja, zaznamovani	D
besedilu manj tiste znane lipuševske igrivosti in	medbesedilnosti,	zares napačen. Lipušev pripovedovalec namreč	D
tistih, ki odpirajo vrata različnim oblikam	medbesedilnosti,	najprej so to prizori iz Hamleta, potem njun	D
Juvan je objavil resnično medbesedilno knjigo o	medbesedilnosti:	njegova History and Poetics of Intertextuality	D
utemeljena analiza se ne ukvarja samo z zgodovino	medbesedilnosti,	temveč razkriva tudi relevantnost tega ključnega	D
rojeva iz menjave žanrov in ravni izjavljanja, iz	medbesedilnosti	nasproti znotrajtekstualnosti, iz nedoločljivosti	D
znanstvenoraziskovalnega dela: ukvarjanja z raziskavo	medbesedilnosti	in citatnosti v literaturi.To je prva knjiga	D
neologizmi. Literarno učinkovita je zlasti uporaba	medbesedilnosti,	stilizacija časnikarskega jezika pri zapisovalcu	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani