lonec (985)

gori v pripovedi, ki mu je vrag na strehi tak	lonec	z zlatom polnil, kateremu je bilo dno utrto	A
Nikar se ne ježite. Vsak	lonec	enkrat vzkipi.In Vaš možiček je drugače dober	A
Zatišje. Temza se svetlika.	Lonec	medu. Konec.	A
križavna še ne ne vrinja, je vržena sekira v	lonec	meda. Iz groba-hleva poje ptica sinja.	A
žuborela voda; pristavljen je bil tudi velik pokrit	lonec.	»Menda se je včeraj naši stari pokori zmešalo	A
»Kavo imam, juhe pa ne.« »Kokoš v	lonec;	v dveh urah mora biti juha pripravljena!« sem	A
se komaj še vkup drži kakor počen in povezan	lonec?	Hvalim Boga, da še tako shajam, ti pa me pusti	A
umije. Nato zreže kruh v porcelanasti litrski	lonec	in zlije kavo nanj.Bel lonec je rabil že stari	A
porcelanasti litrski lonec in zlije kavo nanj. Bel	lonec	je rabil že stari oče in ker so ga otroci razbili	A
zaporedoma napolnila pollitrsko mero in zlila v	lonec	na mizi.Držala je kositrni vrč tesno prižet	A
na prstih stoječ, je dolila še kanček mleka v	lonec	na mizi.Ves čas pa je molčala in se vedla, ko	A
pravo ženo, gospa Amalia.« Tedaj je prestavila	lonec,	res brez potrebe ga je preložila. »Nu ja,« je	A
revsnila Temnikarica, ki je z burklami vsajala	lonec	v peč.- Norec je norec!	A
»O nekem starem kmetu!... Ali bi lahko dobil	lonec	vode?« »Lonec vode?« se je popraskal	A
Ali bi lahko dobil lonec vode?« »	Lonec	vode?« se je popraskal kmet.»Hm, kajpak...	A
in dodal: »Dajte, recite ji, naj mi prinese	lonec	vode!« Kmet se je še kar okretno nagnil	A
da bo ženo lahko potolažil z naročilom. »	Lonec	vode!« je zakričal. »Kaj?«	A
»Kaj?« »	Lonec	vode, da si bo gospod skuhal kavo!«	A
In ali bo dovolj?« je vprašala in postavila	lonec	kar na knjige.In ne da bi čakala odgovora, se	A
»Saj, saj!« je rekel Peter Majcen, pograbil	lonec	z vodo in stopil k nočni omarici. Kmet	A
Peter Majcen ni odgovoril. Vzdignil je	lonec	in začel zviška nalivati vodo v žezvo, da je	A
Peter Majcen. Postavil je žezvo na kuhalnik in	lonec	na tla. Nato se je krepko pretegnil, da mu je	A
Vstal je, se spet umil in si natočil vode v	lonec,	da bi jo nesel s sabo domov.Vedel sem, da je	A
Potem pa je brez besede vtaknil svoj modri	lonec	v vrbje in naglo krenil proti Ravničarjevemu	A
Zdanilo se je. Ded nam je prinesel	lonec	vrele ječmenove kave, ki jo je sam skuhal.Povedal	A
ki je iz pinje precejala mleko v desetlitrski	lonec.	»In ne slišali ne videli ne boste, kdaj bo prišel	A
obema rokama je držal na ustih desetlitrski	lonec	in pil s komaj slišnim klokotom. Pod pazduho	A
mnikarica. Matic je počasi in zelo previdno položil	lonec	na skrinjo.S hrbtom roke si je obrisal viseče	A
se z rokami uprl v kolena in se zamaknil v	lonec;	po mleku se je razlivala njegova rjava tobačna	A
s predpasnikom otrla obraz, pokazala Maticu	lonec	in odsekano ukazala: »Izpij!«	A
da bi si zabičal ta ukaz. Nato je pograbil	lonec,	se široko razkoračil in pil in pil.Temu se otroci	A
je izpil več kakor polovico. Nato je odtrgal	lonec	od ust, globoko zajel sapo, se ozrl v Temnikarico	A
nedolžna!« je vzkliknila Temnikarica, mu potegnila	lonec	iz rok in izlila ostanek mleka v korito.	A
litre in litre mleka. Skoraj vsaka je držala	lonec	v rokah.In Matic je pil.	A
Peter, Mali ... Gregorčič postavi na rob kotla	lonec	precejšnje mere, poželjivo pogleda nasmejanega	A
prešernosti pri prvi hiši mimogrede vzel z okna	lonec	z nageljnom in ga odnesel na drugi konec vasi	A
drugi konec vasi, ga tam postavil na okno, vzel	lonec	s pelargonijo in jo odnesel v tretji konec,	A
in se zmrduje, nato pa le skuha možem ogromen	lonec	kave, ki je ponjo poslala Ceneta domov, kajti	A
zdelo še bolj čudovito, da je imel dvolitrski	lonec	prav takšne barve.Z njim je hodil vsako jutro	A
njegove modre oči. In videl sem tudi njegov modri	lonec,	čeprav ga je držal na hrbtu v prekrižanih rokah	A
je odprhnil vodo iz čokatega nosu, splaknil	lonec	in nato dolgo pil. »Mrha ti grda, kako	A
prekrižane na hrbtu, da sem videl njegov modri	lonec.	Njegovih oči nisem videl, a sem jih videl vseeno	A
skupaj bojo vzdržali do jutra. Adam je dvignil	lonec	in nazdravil Johanu Otu. -	A
loputnila z vrati, stopila je k mizi in vzela prazen	lonec,	še boš čaja, Katarina, je rekla, potem bova	A
ogledovanju. V ognjeno odprtino je postavila	lonec	vode, stala obžarjena od ognja in čakala, da	A
večerni maši so Simonu Lovrencu prinesli hrano,	lonec	opoldanskega pogretega fižola seveda.Tudi birič	A
in zatem mirno obstane. Z roko sežeš v globok	lonec	in pod prsti začutiš hrapavo strnjeno hrano	A
Nekaj primeš in med prsti spustiš v velik	lonec.	Nekaj stlačiš nazaj in žvečiš.	A
brkljaš po njej. Nazaj greš in se spotakneš ob	lonec	in zakolovratiš med rjuhe na postelji.Z glavo	A
sem bil šimpanz, odtrgal sem usran cvetlični	lonec	z betonskim nastavkom vred in ga počil dol in	A
tam pa kar kotel na ogenj, noter pa masla cel	lonec,	v maslo pa žgance!Kadar so ocvrti, hajdi na	A
obrnila tako urno, da se je prevrnil in razbil	lonec	na ognjišču. »Če nočeš stati, pa leži!« je dejala	A
Bog razsrdil; če je Jerica po nerodnosti ubila	lonec,	je bil greh storjen, tako da je posegel Tone	A
žive krščene duše. Mati so mu na peči pustili	lonec	češpljeve kaše in, kadar ga je želodec opominjal	A
mu posebno navdušena: »Kar je črepinja, ni	lonec,	kdor je mrtev, tega je konec. Ko bo moj sedež	A
Slinar pa še vedno zamaknjen stoji in zija na	lonec,	odkoder se je glasilo zanj tako imenitno prerokovanje	A
katakombe ‒ žrtva smrti ‒ dvanajsta ura ‒ ubiti	lonec,	vse to mu beli glavo, njegov um ne more predreti	A
loncem v roki na vežni prag in ga trešči ob tla.	Lonec	se je razletel in pod grobljo črepinj je vzdihoval	A
vzdihoval Slinar, na katerega je po nesreči baba	lonec	zalučila. Slinar je bil do smrti ranjen; zadnje	A
nego kakršnakoli druga žival, ki se deva v	lonec.	Ali s tem nam ni ustreženo.	A
plavutjo vred iztržeš črevo, predno ga vržeš v	lonec.	Menil bi, da sem s tem zopet poravnal, ako ti	A
delu in nikoli me ne bi skrbelo, kaj bom dal v	lonec.	« »Tvoje roke zagotovo niso nič slabše kot moje	A
se je sprehodil po prostoru, pokukal v edini	lonec,	ki je bil kajpada prazen, pogledal v zaboj,	A
zdelo, da ga želi le dobro oskrbeti za na pot. V	lonec	je namreč dala vse, kar je bilo za kuho primernega	A
želele. Tereza je strugala tisti svoj osmojeni	lonec,	ki ga sicer ni več uporabljala in ga je jemala	A
in zaguzne. Bodisi da je nesel preluknjani	lonec	h kleparju, zares ali s pretvezo, ali k čevljarju	A
mast.« Samojlo je priskočil ter odprl velik	lonec.	»Veste li, na čem se pozna dobra svinjska mast	A
priskočivši odprla gospodinja, vedno žuboreč kakor	lonec,	v katerem kipi krop. Z Lazarjem sva	A
trgovini; vsak krompirček ji pošteje, ki pride v	lonec	in na mizo; hrano ji daje vojaško, plača namreč	A
mleko za zajtrk. Ubogala je, nalila mleko v	lonec	in ga pristavila k ognju.In je gledala in ji	A
Kakšen je v tej hiši blagoslov! Še po en	lonec	moram ‒ ako bog da, oba bosta polna!« Stopila	A
ako bog da, oba bosta polna!« Stopila je po	lonec	in ga prinesla, pa je tedaj mleko na ognjišču	A
lahko, krasti se ne sme.« Spravil se je nad	lonec	s kašnato repo. »Nesrečni otrok, kaj bo iz tebe	A
drugega kakor: »Kipi!« Pirc je odmaknil kipeči	lonec,	potem se je vrnil k Jeraju, pa mu je bilo nemara	A
Povest o tatu brez rok O, kralj, žaromet vere,	lonec	vseh milosti, vedi, da sem doma iz Basre.Moj	A
petje da je bilo kakor iz ubitega lonca. Kakšen	lonec?	Kako ubit?	A
Kako ubit? Prosim, ta ubiti	lonec	je kleveta. Ta ubiti lonec se mora dokazati	A
Prosim, ta ubiti lonec je kleveta. Ta ubiti	lonec	se mora dokazati meni in sinku in kitari!In	A
kdo bo! Dasi nekateri mislijo, da sem ubiti	lonec.	Drugi niso ubiti lonci, pa ne vedo.	A
s pomočjo počenega lonca tako rekoč ‒ počeni	lonec,	to sem jaz, toda brez zamere! ‒ ako bi torej	A
napoti.« Ančka je tako trdo postavila težek	lonec	na ognjišče, da je pljusknilo iz njega.V žerjavici	A
rečem, da bi ne.« Ančka je prestavljala težek	lonec	in se ni takoj ozrla.Ko je pa pogledala Janeza	A
Moj Bog, v tla se pogreznem!« Vzela je	lonec	in ga nalila z vodo.Šele na ognjišču je spoznala	A
klop, s klopi na mizo in takoj vtaknil gobček v	lonec.	Toda lonec je bil na vrhu zelo ozek.	A
gobček v lonec. . /\ .. stran 75 . \/ Toda	lonec	je bil na vrhu zelo ozek.Lisko ni dosegel mesa	A
do mesa!« S hudim sunkom je porinil glavo v	lonec;	kar zabolelo ga je, ko je potiskal rob lonca	A
hotela iz lonca - z glavo vred je dvignil tudi	lonec.	Zastonj je otresal z glavo, da mu je brizgal	A
Lisko zaletel v steno s tako silo, da se je	lonec	razbil in se vsebina pocedila po koči.Lisko	A
čakalo kosilo. Obilna skleda politih žgancev in	lonec	mleka sta ga vabila, da se je pošteno podprl	A
utihnil in segel z leseno žlico globoko v svoj	lonec	kaše. NA RACKE Samo nekaj korakov nad vasjo	A
tako pretkan, da bi bil skrivši otel vsak skrit	lonec	masla, kakor so ga Francozi.O Belčevi botri	A
O Belčevi botri je pravil ded, da je skrila	lonec	masla pred vojaki v koprive.Francozi ga tam	A
celih procesijah hodile v koprive, dokler ni bil	lonec	prazen. Moj ded ni znal ne brati ne pisati.	A
razjezila vdova Liza. Naglo je z burklami porinila	lonec	v peč, nato pa pohitela za Lukcem na vrt pod	A
bila po tako dolgi poti. Takoj je pristavila	lonec	mleka in ga nama zavrela.Podrobila sva vanj	A
je prinesel veliko latvico rumenih žgancev in	lonec	mleka.»Vem, da bi se žgancem zaska prav tako	A
Fant, ali ješ kašo?« »Jem.« Nejec je prisul v	lonec	še pol pesti pšena.Skuhala sva, povečerjala	A
pragu, se spet vrnila k ognjišču in pristavila	lonec	krompirja. Ko ni bilo matere, je ona, dvanajstletna	A
bi bilo kdovekaj v njem.« Fant je postavil	lonec	trdo na klop, da je sklano zaječal in so se	A
Ciril, le sedi in pij.	Lonec	plačam jaz.« Pomolil mu je dve kroni.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani