nova beseda iz Slovenije
dveh prepisih zgodovinskega dela Avstrijska | kronika | 95 gospostev28 .Zanimiva je predvsem kot | A |
pisma pa je bila kakor vselej tudi to pot vaška | kronika. | Petru Na skali je vse pogorelo, pa še | A |
Najmanj štiristo let že prebiva tam. Stara | kronika | o slovenskih romanjih v Kelmorajn (Köln am Rhein | A |
da bi ga spravili pred inkvizicijsko sodišče. | Kronika | nekega odhoda, bivanja v misijonih in vrnitve | A |
Družbi je zmanjkovalo zraka. Drugega dogodka | kronika | nikjer ne omenja, za njim ni ostala nobena beležka | A |
biti sam sebi. Kmalu po tem dogodku, ki ga | kronika | jezuitskega kolegija ni zabeležila in ki je | A |
nazadnje še težko letopisno knjigo z napisom | Kronika. | Dolgo je listal po njej in poslušal vodo, ki | A |
veliko noč so prispeli v Amusco, kot o tem poroča | kronika | kastiljanskih kraljev v trinajstem poglavju | A |
sredi kristalne tišine.« A to ni bila več | kronika. | To ni bil več Scriba communitatis. | A |
je zgodil incident, o katerem poroča občinska | kronika: | velike podgane obgrizejo nekega otroka, ki se | A |
krogih okrog njih, v njihovi negibnosti je druga | kronika, | zamahovanje vesel, razbrizgavanje krvi in čreves | A |
ognju pražila vajene družice. Ohranila je | kronika | imena uglednih meščanov, ki so, pokoreč se glasu | A |
/ stran 39 . / s položajem. In še razodeva | kronika, | da so bile v onih časih tako meščanske gospe | A |
in iz kuhinje svojega moža. Pa pripoveduje | kronika | in zdajle se pričenja zapletljaj, kako da se | A |
To čudežno dejstvo točno in določno beleži | kronika. | Le častitega gvardijana lice je neizpremenjeno | A |
mestni stolp, kamor so zapirali čarovnice. | Kronika | poroča, kako velikansko pozornost da je vzbudil | A |
započeto preganjanje čarovnic kar na mah opustili. | Kronika | piše, da zato, ker so jim pričeli prihajati | A |
165 XII 181 XIII 198 XIV 206 XV 217 XVI 227 | KRONIKA | GOSPODA URBANA 237 GOLOBOVA NJIVA 262 SLIKE | A |
odhajajočega vlaka ... . / . / stran 237 . / | KRONIKA | GOSPODA URBANA Ne zaradi tega, da bi mi bilo | A |
trebuh hudobnih pa ni nikdar sit. Tako preneha | kronika | gospoda Urbana. GOLOBOVA NJIVA Na svetega Vida | A |
Šenklavžu škof Avguštin lastnoročno obhajal, in | kronika | nam pripoveduje, da pobožna Ljubljana še ni | A |
darov kar deževalo na obitelj grofa Turjaškega. | Kronika | pripoveduje, da je dobil grof Vajkart Turjaški | A |
in sveto dolžnost. Naj bi tudi moje delce ( | kronika | o kongresu) dokazovalo, kako se Kranjec trudi | A |
najboljše cesarice. . / . / stran 456 . / Ista | kronika | nam dalje pripoveduje: »Odpotovali so ob pol | A |
Ivan Tavčar: Visoška | kronika | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
zdihujem k Njemu! Tukaj se konča prva Visoška | kronika. | A | |
tudi po veliki dobrotljivosti in pobožnosti. | Kronika | ‒ časopis našega starega reda jo že več vekov | A |
pripoveduje divne reči pripovedovana povest ali | kronika | pisana. Naposled se začujejo tihe stopinje, | A |
in zmajeval z glavo. »Gospod Potokar, vaša | kronika | je sila suhoparna.Človek ne more kaj prida razbrati | A |
kakšno vzgojo je imel. Da, gospod župnik, vaša | kronika | je zelo pomanjkljiva, skopa.Več globine je treba | A |
pišanje te važne kronike! Vi ne veste, da se bo | kronika | rabila za višjo katoliško inteligenco, za razumevanje | A |
nepotrebnega pisanja. Res je, da bi morala biti | kronika | bolj pestra.To delo bom prepustil kaplanu Klemenčiču | A |
Matevž Hace: Vaška | kronika | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
Treba je biti energičen.« Tukaj se sklene | kronika | župnika Jerneja. Malo je pisal. | A |
župnik Andrej Strle. In tukaj se začenja njegova | kronika: | Marec 1937.Obiskal sem gorsko vas. | A |
da je morala počivati njegova priljubljena | kronika. | Koliko bi napisal in tudi popisal! | A |
družina so verniki - župljani. Moja ljubica je | kronika. | Če bi ne bil duhovnik, bi bil kmet, kakor Klančnikov | A |
zbiramo po posameznih redakcijah: kultura zase, | kronika | zase, zunanjiki stikajo glave posebej, šport | A |
*Puščavniki iz Chaussée d'Antina so zajetna | kronika | pariškega življenja na začetku prejšnjega stoletja | A |
zunanja politika, gospodarstvo, kultura, šport, | kronika, | zanimivosti, oglasi itd.; to je bilo pač bolj | B |
leksikon logike Andreja Uleta - in seveda Slovenska | kronika | XX. stoletja, ki sem jo delal za Novo revijo | B |
Fedinovih daljših novelah in povestih (Narovčatska | kronika, | Transvaal) ter romanih (Mesta in leta, Bratje | B |
je lahko dogodek, zgodba, primer, zadeva) so " | kronika | govoric" (Aleksandrov), nekakšne "antizgodbe | B |
celota. In sploh ne dvomim, da bo ta robna | kronika | zadnjih treh let za subtilnega duhovnegaarheologa | B |
, 92 sl. . / . / stran 27 . / Otokarjeva | kronika | (Ottocari Chronicon) o ustoličenju Majnarda | B |
povzetki iz prvih osnovnih in sicer: Avstrijska | kronika | 95 gospostev (Österreichische Chronik von den | B |
napisal Stainreuter konec 14. stol. ‒ Avstrijska | kronika | (Chronicon Austriacum) T. Ebendorferja iz srede | B |
knjiga S. Piccolominija iz leta 1458 ‒ Koroška | kronika | (Chronicon Carinthiacum) J. Unresta, s konca | B |
napravi iz kmečkega klobuka 20 Starejša Otokarjeva | kronika | (20040) pravi o konju na tem mestu: ... ki mu | B |
vred sem jih spraskal s kamenja. (Manihejska | kronika, | 1990) IZBIRA POKLICA Maj 1987 Sigmund | B |
človekovo vprašanje, kako biti. (Manihejska | kronika, | 7990) DRUGA SUMMA CONTRA Avgust 1987 | B |
iskanje izgubljene istovetnosti. (Manihejska | kronika, | 1990) PERVERTIRANI KATOLICIZEM Oktober | B |
prizadet, da nisem več svoboden. (Manihejska | kronika, | 1990) SATANOVE FINESE Februar 1988 | B |
najboljši sinovi najinega rodu. (Manihejska | kronika, | 1990) ZGRAŽANJE NAD VEČNIM MESTOM 14. | B |
ker nas lahko odreši samo čudež. (Manihejska | kronika, | 1990) ESENCA Marec 1990 Strah pred | B |
1990) dvoje esejističnih zbirk: Manihejska | kronika | (1990) in Brevir (1991); ta je ostal v zapuščini | B |
vseeno dokaj pogoste. O načrtovanih bivakih | kronika | ne beleži števila, niti lokacij, kaj šele udeležence | B |
avtobiografske pripovedi, kakršne so Celica, Pavlihova | kronika | in Lesena žlica, delo mogočnega materiala in | B |
postavili oltar in cerkev sv. Frančiška (J.Štampar, | Kronika | župnije Semič, Semič 2003). Nad končnimi ponori | C |
slovanskem svetu - kakor izpričuje t. i. Nestorjeva | kronika | - prešlo celo v pregovor. Tudi nekateri (proto | C |
Duhovna zgodovina 20. stoletja je pravzaprav | kronika | njihovih ekstravaganc. Najprej so navdušeno | C |
različnih kronik, mrliških knjig, bukev, kronik ( | kronika | iz leta 1652) posameznih far, ki simulira način | C |
Ivana, Bethlehem v Pensilvaniji (dalje ASI). | Kronika | Komisariata OFM sv.Križa v Ameriki, 66 tipkanih | C |
gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju". | Kronika, | letnik 12. Ljubljana: Zgodovinsko društvo za | C |
Šavel Irena, "Najstarejša poselitev Prekmurja". | Kronika, | leto 39, št. 1-2. Ljubljana, 1991, str. 6-11 | C |
pravega ali dozdevnega pesnika, srednjeveška | kronika | ali pragmatično moderno zgodovinsko delo - učbenik | C |
fronta v zapisih Jožeta Selana iz Novih sel«, | Kronika | , XLVI/3, 1998. Keegan, John, History of Waifare | C |
so sicer osamljeni primeri). Haronovo delo | Kronika | Lampsačanov (Hórai Lampsakekôn) v štirih | C |
Egipčanov, Grkov in Rimljanov. Njegova Svetovna | kronika | se začenja pri Abrahamu leta 2015 pr. Kr., | C |
priročnik s področja patrologije in podobno kot | Kronika | z napakami in netočnostmi izdaja naglico, v | C |
besedila najpogosteje označevali z izrazoma » | kronika« | in »listine«.Po eni strani je torej srednjeveška | C |
načine štetja. Poleg tega velja Evzebijeva | kronika | za prvo latinsko kroniko sploh. Štiri stoletja | C |
Pomembno pridobitev tega obdobja predstavlja tudi | kronika | Mihaela Panareta (Mikhaél Panaretos), brez | C |
Laskarisa (Konstantinos Laskaris), katerega | kronika | pokriva čas do konca 15. stoletja.Zadnje obdobje | C |
Njegovo delo je bilo namreč sprva zasnovano kot | kronika | Antiohije, vendar ga je kasneje razširil na | C |
tem pogledu značilno centralističen.[796] | Kronika | , ki je žal ohranjena brez začetka in konca | C |
precej fabulativnemu značaju pa je Malalasova | Kronika | uživala velik ugled, zlasti pri kasnejših bizantinskih | C |
Kot eden prvih dokumentov nižje grščine je | Kronika | zato zanimiva tudi za jezikoslovce.Glede na | C |
Malalas | Kronika | [797] Prva knjiga ‐ Adamov čas | C |
nejasnosti in pomanjkljivosti. Sicer pa je Teofanova | kronika | pomembna tudi zato, ker je generacijam kasnejših | C |
Teofan | Kronika | (izbor)[815] Leto (po stvarjenju sveta) 6212 | C |
Konstantin | Kronika | [837] V Kristusu, našem večnem gospodu, cesar | C |
Albansu, kjer je nastalo tudi obsežna Velika | kronika | (Chronica Majora) Mateja Parisa. Francosko | C |
žetev njihovih usmiljenih priprošenj. Velika | kronika | (Šesta doba)[906] 3952 Dvainštirideseto | C |
leta 1359. Ta, po mnenju strokovnjakov edina | kronika, | ki jo je napisal v verzih, se je žal izgubila | C |
začetku zamišljena kot ločeno delo z naslovom | Kronika | Flandrije) opisuje flamske težave v letih od | C |
časovni red njihove izvorne pojavitve. Kajti » | kronika« | dogodkov, iz katere zgodovinar izoblikuje svojo | C |
učenjak, čigar dela, med drugim zelo pomembna | Kronika | (Khronographíai), so ohranjeni le v razpršenih | C |
, so ohranjeni le v razpršenih fragmentih. | Kronika | , analistično zastavljeno zgodovinsko delo, | C |
strokovna besedila. Glavni vir o tej družini je | kronika | neznanega avtorja; verjetno gre za celjskega | C |
1341 do 1456, torej za nekaj več kot sto let. | Kronika | je ohranjena v sedemnajstih prepisih v jeziku | C |
v popolnoma drugi luči. Zagotovo je Celjska | kronika | - gledano zgodovinsko - najpomembnejši zgodovinski | C |
celjskega grofa Ulrika II., o katerem piše Celjska | kronika, | da je bil "najimenitnejši ino mogočnejši grof | C |
posmrtnimi ostanki celjskih grofov, piše Celjska | kronika | le to, da so "pri prenovljenju minoritarske | C |
sploh pokopan. Glavni vir o tej družini je | kronika | neznanega avtorja, verjetno celjskega minorita | C |
poznal in jo popisal za obdobje 1341 do 1456. Ta | kronika | je ohranjena v 17 prepisih v srednji nemščini | C |
tujce. V drugačni luči jih prikazuje Celjska | kronika, | zgodovinopisno najpomembnejši vir o njih.Napisal | C |
potezami je skrbel za svojo vojsko. Celjska | kronika | posebej poudarja njegovo skrb za deželni mir | C |
moža (Baš 1989) z odločnim nastopom. Celjska | kronika | ga slika kot viteza, ki je deloval v dobro svojega | C |
menimo, da je bila pokopana v družinski grobnici. | Kronika | piše, da je bila iz Krapine mrtva prepeljana | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |