kozo (276)

bo oprtala koš in bo odšla po suho praprot za	kozo.	Ne bo se vrnila.	A
vanje in privlekel na plano obupno meketajočo	kozo,	meneč: »Tej revici pomagajte!« »Saj nisem živinski	A
Kaj sem hotel? Ogledal sem si	kozo;	starec jo je dvignil na nizek zid, ki je bil	A
»Kaj bo pa to?« se je vprašala. »Na	kozo	sem pozabila, na kure in na vodo.«Začudeno je	A
/ do hrama, ki je bil pod izbo, in odvezala	kozo.	Koza jo je začudeno pogledala, a ni marala iz	A
prime za vsako delo. Doma oskrbuje kravico in	kozo,	pospravlja po hiši in kuha, kar ima.Samo stanoviten	A
napraviti hlevček, da bi redila kravo ali vsaj eno	kozo;	zakaj vsako stvarco je morala iskati po vasi	A
kavo in zijal na Danico kakor gladen volk na	kozo.	Ko je nekoč Danica šla v mlin, se je opotekal	A
Boji se moških. Samotno	kozo	hitro uje volk.« Vilar se je posmejal robati	A
Danica več ne hodi v han, ker volk uje samotno	kozo.	Ali se niso nanašale na orožnika, ki sedita v	A
vprašal: »No, oče, ali ste že prodali tisto	kozo,	ki daje po sedem rešet mleka!«Pa se je Anže	A
do stopnje, ki jo označuje nežna prispodoba s	kozo,	pa mislim, da ne more upropastiti ugleda in	A
zahvalo za svoje rodoljubno stremljenje tudi s	kozo,	ki je par krat nastopila kot gost v »Desetem	A
intendanca takoj razrušila pogodbo z imenovano	kozo	in dala igro z repertoarja, dokler ne vzgoji	A
odru, morebiti v »Desetem bratu« hkrati z novo	kozo	in očara presenečeno občinstvo s svojo neverjetno	A
mladina ni poznala te gosposke igre; tam so le	kozo	bili in mance lovili ‒ kar pa je bilo zrelejših	A
Saj je doma tudi dosti dela. Za	kozo	je treba stelje, jeseni bomo krompir kopali	A
veš. Tako bom naredila, da si boš zapomnil	kozo.	« »Kvante!« je skomiznil Šime.	A
porabil za slovenski nesmrtni ep. »In še za	kozo,	in za neumno in za njo, ki leta za moškimi,	A
vprašal ženo: »Zakaj pa si sunila otroka?« »	Kozo	je pasel, žlota, pa mi jo puščal v vrt,« je	A
krese, kjer smo lovili rake‐koščake ali tolkli	kozo	»pod novim cesarjem gor in dol«! Vsi	A
Sicer pa ‒. Mar mu je za tako	kozo,	kakor je Zlata Perunika. Presukani je z vso	A
hudirja na barki, videl, ko je bil vojak, kako je	kozo	ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je	A
in nalašč govorico napeljali na hudirja, na	kozo	in na take reči, da je le mož, pozabivši, kako	A
»O, nič več ne, zdaj sem jo že ozdravil,	kozo,	že dobro dolgo let je tega,« pravi Krjavelj	A
imel nož, precej bi ga bil popravil, kakor sem	kozo;	kar porinil bi ga bil tja v tisto suhoréber	A
krajcarjev. Zagodrnjal je nekaj, da ima doma »molzavo	kozo«	, da mora torej iti molst, ter se je tiho izmuzal	A
bolel.« »Zakaj ga nisi ozdravil tako kakor	kozo?	« vpraša deseti brat. »Zato, ker se nisem domislil	A
gospod grajski, ko bi smel jaz svojo molzavo	kozo	po vaši senožeti ob gozdku včasi malo popasti	A
je lovce premotil, da so menili, da je divjo	kozo	streljal. »Zakaj niste pustili vraga pri miru	A
zver če sem jo ravno v bedra zadel.« »Kaj ste	kozo	videli?« »To je da, če sem jo streljal, prav	A
ne bom večnega zveličanja dosegel. Pa še eno	kozo	bi si tudi rad kupil, ko bi denar imel.In kamižolo	A
Bog mene sliši. Človek bi si bil vsaj še eno	kozo	kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev	A
Gnal, ali bolj prav vlekel, je za seboj serasto	kozo,	kateri je bila debela vrv okoli vratu prevezana	A
vedela izgubljati.« Tako je privlekel Krjavelj	kozo	do Kvasa. »Kaj se ti je zamerila žival, da jo	A
pravi Krjavelj in korači vštric Kvasa s svojo	kozo.	»Izgubila se mi je bila.	A
»Kaj?« rohni Krjavelj. »Če vi mojo	kozo	zagovarjate, ki je pred Bogom in pred ljudmi	A
Krjavelj debelo pogleda, ustavi se s svojo	kozo,	debelo in velikansko roko dene Kvasu na ramo	A
Krjavelj pa proti hosti domov s svojo zopet najdeno	kozo,	katero je iz gole ljubezni zdaj pa zdaj lopnil	A
jarcev. Poljanarju je pri belem dnevu odnesel	kozo.	Volkancu so v hlev prikopali in raztrgali junico	A
Smuknila je v hlev in urno odvezala mlajšo	kozo,	od katere so kozliča prodali.Takrat je glasno	A
je pa na daljavo s kamenjem in vselej zadel	kozo	tako, da ji ni nič škodilo. Tako je znal pomerjati	A
svojih petdeset goldinarjev dote in eno brejo	kozo!	Pa saj tudi krtina misli o sebi, da je Šmarna	A
starikava koščena žena, vodeča s seboj suho, črno	kozo.	Bila je kovačica Barba. »Eh, molči, molči!	A
kovačice Hrast ni slišal, kajti stopila je bila za	kozo	v hlev. »Saj ne boste zamerili, gospod,« dejal	A
reče nestrpljivo mladi advokat. »Zdaj je menda	kozo	pasla!« »Da bi vas strela!	A
Barba večkrat ravno tam hodila, jagode nabirala,	kozo	pasla ali pa kakšno suho vejo vlekla iz gozda	A
imela ravno dosti prostora zanj in za prijazno	kozo,	katero je vzel s seboj za tovarišijo in da ga	A
največjih praznikih. Spekel jima je svojo preljubo	kozo	in postavil prednju tudi čutaro sladkega vivodinca	A
pedi vinograda, tri pedi njive, zraven pa eno	kozo,	eno mačko in enega petelina.Žena mu veli: ‚Ljubi	A
sta prodala za deset bokalov vina, zaklala sta	kozo	in petelina in se prvikrat v svojem življenju	A
ni premišljal o tem. Saj je gnal vsako jutro	kozo	na pašo.Tri ure je presedel vsak dan z njo tam	A
tega. Domislil se je šele danes, ko je prignal	kozo	s paše in obstal sredi hleva.Kar začudil se	A
h kozi. Prst je vzel iz ust, pa je pograbil	kozo	za rog. »Mekeke,« je zameketala koza in vstala	A
ali slišiš?« je dejal in pokazal s prstom na	kozo.	»Pametna si in vedno govoriš pametne besede.	A
zajemal s svojo veliko leseno žlico in pozabil na	kozo	in njene rogove. Po kosilu je rekla mati: »Vzemite	A
Ali si jo že videl, Kekec? Vsak dan paseš	kozo	za Gmajnico.Pa si nemara že videl vilo Škrlatico	A
jo je bil izmislil, ko je pasel dan za dnem	kozo	tam v samoti.Kar poslušal bi jo bil človek in	A
srdu. »Hitro se preobleci v staro šaro, pa ženi	kozo	past!A z Jerico, to malopridnico zijalasto,	A
»Kaj stojiš in zijaš? Preobleci se in ženi	kozo	na pašo!« Kekec je sprevidel, da se mora ravnati	A
bližalo goram. Tedaj pa je Kekec vstal in šel po	kozo,	ki je ležala mirno tam gori ob skalovju.Molčé	A
stokrat hujša, še stokrat hujša. Pognal je	kozo	naravnost na dvorišče.Sam pa se je splazil od	A
Kekec se je oddahnil in stopil v hlev za	kozo.	Za trenutek je povesil glavo in pomislil, kaj	A
šel s tabo, Jerica.« »Kdo pa bo doma pasel	kozo?	« je odgovorila Jerica. »Vesta, vidva morata	A
zdaj vem, kje sem ... Pa sem že mislil iti po	kozo,	da jo poženem na pašo ... Ovbe, to bo gledala	A
Praskal se je za desnim ušesom in zmerjal divjo	kozo,	ki se je pasla že nekje visoko pod snežnim vrhom	A
javkati in stikati. Z lepimi besedami je klical	kozo	nazaj.A koza ga ni poslušala, pa tudi vrnila	A
zamislite, otroci, da morate za vsako izgubljeno	kozo	pasti en dan več!Kdaj odpasete Prisanku in kdaj	A
ulovi zdaj škrat, pa me lahko izpremeni v divjo	kozo.	Nič se ne bojim, pa če me tudi začara v divjo	A
Nič se ne bojim, pa če me tudi začara v divjo	kozo.	Saj znam plezati ‒ bolj znam plezati kot rajnka	A
Zagledal je bil nekje na črni polici divjo	kozo.	Kakor blisk šine navzdol, in divja koza nima	A
je poskočil na noge. Z obema rokama je prijel	kozo	in je poizkušal, da bi jo postavil na noge.	A
glavo z rokami. Gledal je solznih oči na mrtvo	kozo	in v srcu mu je bilo tako hudo, da je komaj	A
Kekec je res nalomil smrekovih vej in je zvalil	kozo	nanje.S srobotom jo je privezal trdno k vejam	A
kar vpregel se je v veje pa je vlekel mrtvo	kozo	skozi grmovje, po tratinah, po hribu navzdol	A
Tinka. Začudili so se, ko so zagledali mrtvo	kozo,	pa so izpraševali, kako in kaj.In Kekec jim	A
v smrekove veje. Z dvorišča je vlekel mrtvo	kozo	na polje.A ni bil sam; mala Tinka je šla z njim	A
in Kekec je vrgel motiko v stran. Odvezal je	kozo	od smrekovih vej in jo je potegnil bliže k jami	A
« In Kekec je spustil	kozo	v jamo.Še enkrat jo je pogledal, potem pa jo	A
povrnem sosedu in mu odstopim za jarca lepo	kozo.	In bo vesel in se nič več ne bo jezil name.	A
privedel zdaj druge ovce in za jarca vam dam lepo	kozo,	da se ne boste jezili name ...Saj ne boste zdaj	A
smrti je Dihur spet prišel na dva repa, eno	kozo	in par ovac, hkrati pa je lezel v nove dolgove	A
◆ Vsak si pomore kakor more. ◆ Vsak svojo	kozo	dere. ◆ Vsak za tem sledi, kar ga veseli.	A
razvija. Zlepa ali zgrda je ukrotil govedo, ovco,	kozo,	svinjo, osla, konja, kamelo, psa, mačko in druge	B
ljudje! Nič ne dé, da so še pred par leti bíli ”	kozo“	na Prulah, da se še poznajo na gimnazijskih	B
bitje, kot kozla z ribjim repom oz. kot ribjo	kozo.	Očitno predstavlja simbol gora (kozel) in iz	B
. / . / stran 104 . / Černigoj, tudi na	kozo	z zlatimi nogami.Še lepšo zgodbico o zlatokljunem	B
druge bivanjske razmejitve. DRUGIČ Namesto	kozo	biti bi se upravičeno reklo knjigo biti in spodbijati	B
treninga. Žrtvovanje poteka tako, da nekdo zakolje	kozo,	njeno kri brizgnejo v ogenj, potem jo skuhajo	B
obrnil, sem v kotu opazil še dva možakarja in eno	kozo	in vsi skupaj so gledali precej pisano.V zadregi	B
po meter in več v premeru spravijo v visoko	kozo,	eden čepi na njem zgoraj, drugi spodaj, žago	B
svojo delavnico, peči in vitle, srečal sem tudi	kozo	Mery, petelina, ki je kazal take znake ljubosumnosti	B
ga pokličemo po imenu, bo mislil, da kličemo	kozo	ali kogarkoli drugega; če pa rečemo "sir" ali	C
problemov za bogatega naročnika išče srebrno	kozo.	Kozo resda najde, vendar jo zlomi, ko jo poskuša	C
problemov za bogatega naročnika išče srebrno kozo.	Kozo	resda najde, vendar jo zlomi, ko jo poskuša	C
Jaka in nečaki pridejo skozi sotesko, popravijo	kozo	in ovce varno pripeljejo do lastnikov. Na tem	C
ki sta Jaki zadala nalogo, da se poda iskat	kozo.	"Podpisal si pogodbo, in zdaj mi moraš predati	C
navado, da ob vaškem prazniku vsako leto vržejo	kozo	s cerkvenega zvonika. Varuhi živali že leta	D
pijanih. Ko je nekaj mladcev prignalo rjavo	kozo	pred cerkev, je policija dala vedeti navzočim	D
hlevu ni bilo treba molsti.) Potem imamo še	kozo	in ovco, nato svinjo, ki simbolizira nekakšen	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani