jelo (136)

okvirju - v dom nelepega imena. Na policijo je	jelo	deževati prijav tatvin in pretepov; in policija	A
Pobje so lačni! Za krepko delo krepko	jelo!	« »Hahaha!« se zakrohotajo stari kmetje	A
pregledovala meje in govorila o gospodarstvu, se je	jelo	muditi domov; hčerka pa bi bila še tako rada	A
. / . / stran 174 . / Oh, oh, oh,« se je	jelo	dekle na vse grlo smejati, »kadar mi pride na	A
bil je vendar že zelo truden. Počasi se mu je	jelo	v glavi veriti in jasniti, toliko da se je spomnil	A
ali sonce se je že skrilo za grajski gozd.	Jelo	ga je skrbeti, vse mu je bilo neznano, na vse	A
njih, videl pa ni nobenega. V smrečju se je	jelo	že mračiti, kar zasliši lajati psa.Sicer bi	A
kazala, da je poldan že davno proč. Vdovo je	jelo	skrbeti, kaj je s fantom.Šele Mina jo je potolažila	A
ali ko ga zvečer ni bilo, je mater vendarle	jelo	skrbeti.Vso noč ga je pričakovala, ali ni ga	A
važnosti. Mati je imela bistrejše oči, njej se je	jelo	dozdevati, kaj je vzrok te izpremembe, ali vendar	A
Kmalu bo določeno!«	Jelo	se je mračiti, Mokošinyiju je vedno bolj padalo	A
/ stran 39 . / Dolgo sva čakala, da se je	jelo	obzorje rumeniti in rdečiti, in nazadnje je	A
prek in prek zastrto liki s sivo plahto, in	jelo	se je mračiti, dasi je ura kazala šele štiri	A
sonce je že izšlo. Tudi v mravljišču se je	jelo	gibati, straža odpahne duri in pokuka ven, pa	A
Že sredi tistega sobotnega popoldneva je	jelo	skupaj vreti, največ tisto pohajkovaško iz trga	A
pravzaprav ničesar. A ko se je razočaranje	jelo	prevračati v prezir, ker umetnija ni potekala	A
bi govoril ž njim dalje o razmerju, ki me je	jelo	živo zanimati.»In kakšen so Čržev stric?« sem	A
taka služba po vseh svetih: danes imaš delo in	jelo,	jutri zapade sneg, pa greš lahko na policijo	A
letih,« ga je spomnil Lovrek, ki mu je nakrat	jelo	presedati Miklausinovo poudarjanje. »Že sama	A
blagega, ki se ni brigal za čisto nič nego za	jelo	in pilo in ki je bil kljub temu občeznan, imeniten	A
nadlog! ... Ampak kaj vesela svatba, kaj pilo in	jelo,	kaj vse druge prijetnosti!Le to edino je bridkost	A
ostane nekaj časa v našem mestu.« Kakor bi	jelo	goreti v slamnati strehi, tako se razvname vojak	A
in semkaj prenesi, kar imaš! Streho, delo in	jelo	boš imel lepo pri meni.« »Aha,« je silni tlačan	A
v pokoju. Binkoštno nedeljo zjutraj, ko je	jelo	po vseh cerkvah tistega mesta dnevu zvoniti	A
lahko v hišo dohajal, kajti na Zabrezju se mu je	jelo	že precej dolg čas zdeti.Stara komtesa je bila	A
katerih mu je bog obilo podelil, naj se jim pravi	jelo	ali pilo.Črne, goste obrvi nad malimi skritimi	A
celo visokim gospodom na koncu omizja se je	jelo	srce tajati. Še gospod poštar Gorec, od kraja	A
grofinja na šteklju obvisela, da me je nekaj	jelo	notri po životu gristi, in hajdimo, skočim v	A
dolgem, komolce dene pod glavo in že se mu je	jelo	dremati, ko se domisli, da pokore od lanske	A
mogla več použiti in vse tri hišne ljudi je	jelo	skrbeti, da ne bi ženska na smrt zbolela v njihovi	A
zamišljen na tla k malemu ognju. Že se je	jelo	svetiti v jutru.Noč je bežala zmerom bolj.	A
hišo. Ko Vida župnika zagleda, odloži svoje	jelo,	s katerim se je ravno pečala s slastjo človeka	A
popolnoma upijaniti, četudi se je hotel. Grizlo in	jelo	ga je znotraj in nedolžni konji, ki so morali	A
Smejala sta se oba. Vtem pa se je	jelo	daniti. Rdeč svit je legel na širno, s snegom	A
levega; a tudi tu je ni! V tem trenutku mu je	jelo	vroče postajati, dasiravno so bila okna na stežaj	A
že malo sključen nosil. To je pa tudi mater	jelo	skrbeti; a če je možu kaj prigovarjala, naj	A
že sedaj požiral sline v mislih, kako se bode	jelo	in pilo na sedmini. »Bo že vedel in bode ‒ vedel	A
hladni večeri so že oznanjevali jesen. Drevje je	jelo	pogosto kazati tu in tam kako zarumenelo peresce	A
je izgubljevalo svoj svit, rumeno listje je	jelo	pokrivati rosna tla; ptiček je žalostno gledal	A
premenilo, marsikaj je postalo staro, in novo je	jelo	gospodariti po svetu. In zopet je prišla jesen	A
. / stran 41 . / 2 Drugega jutra se je	jelo	komaj žariti, ko so bili Peter, Marica in tudi	A
je še jel in pil, a tu v Grabnu mu je zdajci	jelo	slabo prihajati.Mislili smo, da bo v vozu umrl	A
skozi okno ugleda široko Topolščakovo dvorišče,	jelo	se je tudi v njegovi glavi nekoliko svitati	A
premnogo krepkih sinov bogate Evrope, katerim se je	jelo	odrekati krilo in živilo na domači zemlji.	A
njemu se je zdelo verjetno. Le počasi se je	jelo	daniti.Psi so utihnili, le tu in tam se je kateri	A
mislil, da se more kaj zatakniti. Zdaj se je	jelo	oglašati, kaj še pride, kdo vé!Saj se je že	A
zato se je kar prestrašila. Popoldne se je	jelo	za Blegašem čudno motati.Od nekod se je utrgal	A
spomnil poraza v društvu in še bolj glasno mu je	jelo	kljuvati v srcu. »Vam bom že pokazal!«	A
daleč naokrog po Rožni dolini. Sonce je ravno	jelo	zlatiti sivo zidovje zastarelega gradu.Enkrat	A
stran. Rdečica je zalila sinu lice, srce mu je	jelo	hitreje bíti; hud strah ga je obšel, meneč,	A
katero sem gojila do danes v svojem srcu, me je	jelo	zapuščati.Izgubila sem vse, kar sem imela.	A
Deveto poglavje Ko se je	jelo	daniti, vstajala je že množica in zapuščala	A
očetu Serajniku in mu rekla: »Deževati je	jelo.	Idite pod streho v pečino, oče, in zaspite!	A
je vsakokrat prekrižala, ko je zablisknilo in	jelo	grmeti po gorah.V molitvi je našlo njeno srce	A
so ga že bili podkopali, in tam pa tam se je	jelo	udirati. A veliki pogum in neustrašljiva hrabrost	A
dolini. Zatorej se je v turškem šotorišču	jelo	takoj vse pripravljati na odhod.Prej pa se je	A
sultanovega služabnika. Rumeno jutranje sonce je	jelo	ravno zlatiti visoke kupole cerkve sv. Sofije	A
ogledoval od strani. Zdaj, ko se ji je ozdraveli	jelo	zopet polniti in rdeti upalo bledo lice, ko	A
veselo pomlad. Kako ji je mahoma zdaj v prsih	jelo	kliti in kaliti, zeleneti in cvesti, peti in	A
more dolgo trpeti! Časi mi je, kakor bi mi	jelo	srce pešati in bi ne moglo prenašati toliko	A
Spreletela ga je groza.	Jelo	se mu je dozdevati, da je ta deklica gorska	A
okrogla in kako nevarno kipeča in koprneča!	Jelo	mu je ubogo srce trepetati in se premetavati	A
čase jako mnogo. Ponoči, o tihem vremenu, je	jelo	goreti in do zore je bil ves Javornik v pepelu	A
Ubogo in zaničevano naše Podgorje pa se bo	jelo	zvati obljubljena dežela, kateri bodo zavidala	A
na vrt in pravi: »Ti, naši materi se je menda	jelo	mešati.Tako čudno, kakor ravnokar, se niso še	A
nisem bil v taki milosti pri Micki. Punco je	jelo	skrbeti.Drugi dan je prišla vprašat našega mlinarja	A
313 . / Ko sva premogla deset tisoč, se je	jelo	živeti seveda še bolj zložno; uzde in vajeta	A
vedel koliko. Ko je tako obogatel, se mu je	jelo	tožiti po domu in starših pa je natovoril blago	A
Žena mu je od konca verjela, pozneje se ji je	jelo	dozdevati to čedalje bolj čudno, bala se je	A
sem se stoprav danes s Hrvaškega. Vina mi je	jelo	nedostajati, pa sem ga moral iti kupovat.Človek	A
nadporočnikovega, ako bi sodnik, ki se mu je že	jelo	zehati, ne bil opomnil, da je treba iti spat	A
otohel nego prej. Ko je Lovro dvignil glavo,	jelo	se je že mračiti. Tesno mu je bilo v sobi, vzel	A
v takih prilikah ne škoduje. Dekle se bode	jelo	zanimati zate, poslušati te in grajati tvoje	A
se ji je smejalo od zadovoljnosti... Lovru je	jelo	tesno biti pri srcu.Hotel je že oditi iz dvorane	A
Šeststo.«	Jelo	je pokati iz dvocevk in trocevk kakor na cesarskih	A
žejni poslušalci. Ko je godba utihnila, je	jelo	občinstvo burno ploskati, Mataj pa je nalil	A
kakor grof med hlapci. Ne daleč od hrasta se je	jelo	zbirati kolo v vrsto. Zbiraj se, zbiraj, lepi	A
je zbudil z bolestnim vzklikom. Sonce se je	jelo	bližati zahodnim bosenskim planinam; njegovi	A
zaječala. Bodlo in rezalo jo je v srcu, ki je	jelo	burno utripati.Gledala je plašno in lovila sapo	A
slavni zdravnici Ailo in Gülbahar. Zunaj je	jelo	po malem deževati. Kmalu sta dospeli slavni	A
Prekrižal je roke na prsih in zaspal ... Komaj se je	jelo	malo svitati, je že zatrobil bojni rog. Omar	A
ki so bile prebežale iz onih vasi na Grad.	Jelo	se je mračiti. »Bog se usmili,« je tožil star	A
gozdov. Prikazala se je zora in kmalu se je	jelo	gibati in vrveti po turškem taboru.Na brežinah	A
Prevzela ga je neznana utrujenost. Vse se mu je	jelo	sukati pred očmi in se nanagloma pogreznilo	A
Kar se je zganil: v frančiškanskem zvoniku je	jelo	biti plat zvona.V kratkem je pozvanjalo tudi	A
takoj zapazile sovražnika. Zatrobili so rogovi;	jelo	je zvoniti v križanski cerkvi in kmalu nato	A
začutil Omar nekaj hladnega na obrazu, na rokah.	Jelo	je po malem deževati.V daljavi je zamolklo bučal	A
vrgla turško puščico na tla. Na prsnici ga je	jelo	skeleti. »Ranjen sem!« je dejal tiho.	A
ulici in mimo sinagoge v Dolgo ulico. Liti je	jelo	v gostih pramenih.Konji so čofotali in brodili	A
pravici se je dalo pričakovati, da bo kmalu	jelo	naškrapljati.Komaj ima učitelj vas za hrbtom	A
kaže za duri. Jera si zakrije oči, strah jo je	jelo	biti. Tako je bilo skoraj vso noč.	A
misli, kakor da boš jutri umrl. ◆ Delo beli	jelo.	◆ Delo hvali mojstra.	A
jabolko v skledi. ◆ Kdor je za delo, je tudi za	jelo.	◆ Kdor je za stvar, ne išče denar.	A
malo posedi, Peter pa v stopi pšeno dela. Pa	jelo	se je možu v nebesih dolgčas zdeti in želel	A
je prižgal luč in zaprl polkna. »Kako je z	Jelo?	« sem ga vprašal. Zmignil je z rameni.	A
stran 79 . / »Ali si živa,« je vprašal Aleš	Jelo.	Pokimala je, ne da bi se nehala smehljati.	A
težo. Spomnil se je, kako se je včasih vozil z	Jelo	in mu takrat niti na misel ni prišlo, da bi	A
stavbi je prostor, v katerem se je shajal nekoč z	Jelo,	je bila sobica, ki je imela oči, da je gledala	A
odšel v kavarno, v kateri sta nekoč posedala z	Jelo.	V njej je bilo vse tako kot takrat, le ljudje	A
pri isti mizi, ob kateri sta posedala nekoč z	Jelo.	Reka misli mu je drvela skozi možgane in ves	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani