hipoma (1.152)

Išče z očmi po sobi.	Hipoma	mu šine misel v glavo; po kratkem hipu dvigne	A
Proti njej, in jo objame. LENČKA	hipoma	omahne k njemu.Nato se mu iztrga ‒ in vstane	A
nalašč ne grem. . / . / stran 82 . / Se zopet	hipoma	ozre.Ali ni spet zaropotalo?	A
žališ, ko veš ‒ omahne na prsi. FERJAN jo	hipoma	poljubi.Nato jo izpusti: Pridem.	A
predalnika, da bi pletla. Gredoč k mizi obstane	hipoma	pred kotom, kjer je križ, in se zazre vanj.	A
že pripravlja posteljo in si odpne jopico.	Hipoma	obstoji: Kam greš? MARTIN Spat v hlev.	A
ustnicami in dobro vem, da to vselej občuti, ker se	hipoma	razklene in mi prihiti naproti ... Improvizacij	A
to je žalostno, RUDA: Za Boga, odkod imate	hipoma	to mrzlo dušo?Ne pozna se vam, da bi bili hodili	A
štirinajstimi dnevi, nekdaj na véčer, me je spreletelo	hipoma	nekaj posebnega; pospravil sem svoje kovčege	A
sem najsrečnejši človek na svetu, - in zdaj	hipoma	ta čudovita ledenost ... Alma, jaz ne morem več	A
NINA: Da. . / . / stran 14 . / MAKS	hipoma:	Ali bi ne popotovali radi, gospodična Nina	A
spet v kot; tišje: Da... saj je prišel z lova...	Hipoma,	surovo: No, kaj gledaš?Pojdi notri!	A
obe njeni roki, nato jih izpusti in vstane;	hipoma	bolestno, obžalovaje: Za zmerom...Mirnejše:	A
kozarec z vodo, leseno škatlo za barve; rišeta.	Hipoma	se zdrzneta, gledata proti gostilnici	A
sentimentalno, kakor šestnajstletna punca, in	hipoma	bíje zopet krog sebe, kakor bi se bil vzbudil	A
mokri sobi, med temnimi stenami, - in zdaj	hipoma	sredi jasnega, pomladnega dné ... Povej mi, ali	A
bolni, melanholični izràz, zazdelo se mu je	hipoma,	da vidi svoj ideal ...Kaj hoče in po čem hrepení	A
. / . / stran 56 . / Stvarí so se zasukale	hipoma	takó čudno, da je treba hitro ukreniti kaj trdnega	A
... GRUDNOVKA	hipoma	resno: V teh časih pač ni treba, da bi mi prihajal	A
Grudna GRUDEN vstane, gre proti ozadju,	hipoma	: Veste kaj, gospod Gornik, stvar se mora razjasniti	A
GRUDEN: Seveda ne, ker ste bili prenerodni.	Hipoma	resneje, s spremenjenim glasom.Ta stvar ni	A
mislil, da niti od daleč nisem imel namena, -	hipoma	razjarjen - skratka, to je silovito ...Povejte	A
takrat me je nekaj premotilo, Bog sam vedi -	hipoma	mi je seglo v glavo nekaj neumnega.Ne hudujte	A
glasila, agitacije in sploh našega delovanja ...	Hipoma.	Tudi vi, Ščuka, si zapomnite, da ste moj sluga	A
zagrabim, vlečem ... toda pomisli, takrat se mi	hipoma	izvíje!Ali je bila to miš?	A
tako je torej ... in vi ste se zato požurili ...	Hipoma	bolj energično in dostojanstveno.Jaz nisem	A
pride Gornik, - pride namreč tebe snubit ...	Hipoma	se nečesa domisli, zase, neodločno: To se pravi	A
GROZD tišje: Jaz se jih ne bojim ...	Hipoma	neodločno: Toda ... zahvalim vas, milostiva	A
smeh in nerazumljivi klici; vsi prepadeni, -	hipoma	se hrup deloma poleže GLAS ŠČUKOV pod oknom	A
vnovič med ljudi ... Človek časih zadremlje in	hipoma	se mu zazdí, da prihajajo od nekod, Bog vedi	A
Čudno je hropel med zasipanjem.	Hipoma	je prestal z delom, iz ust se mu je udirala	A
Tudi jaz ne, dragi moj!« - In	hipoma	je Drozeg resen.Srep mu je pogled, glas poveljujoč	A
doto... Kadar pa stoji ob postelji bolnikovi, je	hipoma	tako prepaden, da se mu kolena zašibe v obupu	A
surovo odrinili, da je zletel po tleh. Nune so	hipoma	izginile, oni pa je stekel k vratom in kričal	A
svojo vsenavzočnostjo so preplavili mesto, ki je	hipoma	pozabilo na grozo, v kateri je otrpnilo tiste	A
za vžigalnikom in jo ponovno umaknil, se nato	hipoma	odločil in ga čvrsto stisnil med prste. »Veš	A
skladišču, ki so ga teritorialci zasedli in	hipoma	spraznili, spremljal natovarjanje orožja. »Jože	A
vse to pomeni, in obče veselje se je umaknilo	hipoma	veliki žalosti.Oče Primož vzdihuje, mati pa	A
Ves je prebledel, ko je to govoril; zakaj	hipoma,	brez njegove volje, so se zvezale besede z groznimi	A
cerkve in ravno se hoče obrniti proti domu, kar	hipoma	obstane.Blizu njega zapoje ženski glas tako	A
gospodinja iz kuhinje na prag gledat, kaj imata.	Hipoma	pa zablisne nekaj na krčmarjevem obrazu in mož	A
nekoliko oprezen, odlušči se tudi ta lupina, in	hipoma	se ti odkrije rakovo drobovje, kolikor ga ima	A
in podjetjih vodijo raka štiri sluge, ki mu	hipoma	poročajo o vsem, kar se dogaja okoli njega.	A
pozorno ozirali krog sebe. ‒Oh! ‒ je vzkliknil	hipoma	vojak, ki je šel prvi.Obstal je in se preplašeno	A
žrtve nesrečne vojske. Proti poldnevu se je	hipoma	zaslišalo iz gozda petje. Četa je radovedno	A
molk neznosen, polagoma pa so se mu privadili.	Hipoma	pa je v samotni dom prisijal sončni žarek in	A
vsem životu je začutil prijetno utrujenost in	hipoma	mu je izginila izpred oči vsa okolica. Zasanjal	A
delali vojaki velike ovinke. Poročnik se je	hipoma	ustavil.Posvetil je naprej.	A
Mož za možem je hitel proti izhodom.	Hipoma	so se razvrstili.Pozdravili so jih ruski streli	A
sebe obleko, dokler ni popolnoma razgalil prsi.	Hipoma	se je veselo nasmehnil. ‒Minka! Minka!	A
zamrl na ustnicah. ‒Ali si sama doma? ‒ je	hipoma	prešel na drug pogovor. ‒Da.	A
Papir je odvila. ‒Jezus, Marija! ‒ je	hipoma	zakričala.Zavitek ji je padel iz rok.	A
dobrotljivo prirodo in obžalujoč nedostatek kulture.	Hipoma	pa se je okrenil k Vilarju, položil roko na	A
nekateri narodi le ne mrli ob njej!« Bierkopf je	hipoma	obstal, se okrenil k njemu, potrkal z desnim	A
pod skalnimi gručami zagledal visokega moža.	Hipoma	mu je prišla misel na hajduke, ki se lahko skrivajo	A
»Ni baš najbolja,« je ravnodušno odgovoril.	Hipoma	se je prevrnila njegova misel k veliki žaloigri	A
pomilovalno zrl na svojega gospodarja. Ta se je	hipoma	ustavil pred Vilarjem, in izobrazivši neko resnost	A
razlage svojih besed. »Ali se ti bojiš smrti?« je	hipoma	vprašal. »Ne bojim se je.	A
bi stali na mrazu!« Obrnil se je proti hiši,	hipoma	pa se je domislil še nečesa ter se okrenil proti	A
Ne izkušaj je preveč!« Tunguz je	hipoma	zopet vzrastel do neznanske velikosti. In zadirčno	A
v njenih pogledih in neko čudenje, kakor bi	hipoma	vprašala: Je li mogoče, da je prišel tako krasen	A
Drugo jutro je ležala malone v nezavesti.	Hipoma	pa ji je odleglo, ko je dobila proti poldnevu	A
rdeča in razjarjena s sekirico v roki. In	hipoma	je zagnala z močjo in razmahom ostro orodje	A
do tega, kaj blebeče kopitar; najine misli so	hipoma	ušle v ves drugačen svet, tja za pol priprte	A
zgodovinskih žensk. In tu tekom predstave, kar	hipoma	je prišlo razočaranje. (Lazar je zamolčal, da	A
pogledal v okno. »Lazar,« je kliknil, ko se je	hipoma	ustavil tok Gregorkinih besed, »vojak ste in	A
strah in veselje sorodnega srca. Deklica je	hipoma	uganila misli prijatelja in zdaj - zdaj, ko	A
svojem rodnem kraju, to je šlo od ust do ust,	hipoma	se je razširilo po vrstah našega škadrona.Prigodilo	A
niso bile mačkine solze, kar ga je bilo tako	hipoma	prepodilo iz mesta.In razložil nam je vso stvar	A
adjunkt! On pravi, da v dveh ali še prej in da	hipoma	pride dan, ko mi bo lahko stisnil roko in čestital	A
prikladno za mamina ušesa, ker je, zagledavši jo,	hipoma	utihnila in se zmuznila ven.Mama se je zakregala	A
smrčečemu mladeniču baš na usta in nos ter mu	hipoma	in temeljito zaprl sapo: to pa je bilo napak	A
Policijska ura!« Od krogel, naprstnikov, denarja kar	hipoma	ni bilo ne sledu več na mizi.Gospod ravnatelj	A
Prav mu je.«	Hipoma	pa se ji je vsilila nova misel. »Bog ve, kaj	A
je na Mali ledini že dosejana ajda?« se je on	hipoma	ustavil in pogledal ženo. »Popoldne zavlečeta	A
posodil usta in glas. Janez je skočil kvišku in	hipoma	stal sredi sobe.Niti ‚lahko noč’ ni rekel Ančki	A
grenkih misli, da jo je podpiral z obema rokama.	Hipoma	pa se je vzravnal, zagrabil toporišče in se	A
povedala, ker bi mi bilo žal Ančke.« Mati se je	hipoma	prestrašila, pomislila in rekla: »Ne verjamem	A
in zaspali, je spoznala, da je prišla ura.	Hipoma	je preletela njena misel še enkrat ves načrt	A
so iskali in stikali po drvnici za strahom.	Hipoma	mu obstane roka; luč je ujela strah.Na zidu	A
prebudilo razigrano skakanje nad stropom. In lej,	hipoma	je reklo: šklemp!Nato je vse utihnilo, kot bi	A
sem: zašel sem in se izgubil. Ves pogum mi je	hipoma	upadel.Zajokal sem.	A
Ustavil sem se pri starem hrastu in prisluškoval.	Hipoma	pa je ropot in krik gonjačev utihnil. »Aha,	A
telesu. Nedaleč od razdejanja se je koklja	hipoma	ustavila in se srepo zagledala v neko smer.	A
pozdravljal, tudi ošteval kričače na cesti. Kar	hipoma	pa razprostre peruti in se spusti pod milo nebo	A
sem popoldne sedel v delovni sobi in bral.	Hipoma	se vrata burno odpro in skoznje plane Jazon	A
kakor pot do paradiža!« Tedaj se je na ovinku	hipoma	dvignil iz gozda steber sivega dima in v motnih	A
Par trenutkov je motril prostranost.	Hipoma	je pa odskočil in zdrsnil prav do mene. »Na	A
gredo s torbicami iz šole. Lepa povezanost se	hipoma	sprevrže v pretep.Namesto solza so le rdeča	A
In med molitvijo je natanko občutil, kako je	hipoma	legla nad vso faro nepoznana, še nikdar okušena	A
vojska je napisala to povest, ki se je pričela,	hipoma	ustavila in se po desetih letih vnovič začela	A
gledal posekano bukev. »Takle sem jaz,« se je	hipoma	domislil.»Drevo brez vrha, ki se polagoma suši	A
spanja. In če je za trenutek zadremal, se je	hipoma	spet predramil, da je še bolj naburjen, kot	A
Prizanesi!« Suhe oči so se	hipoma	zalile s solzami. Zunaj je zajokal Janezek,	A
dogodbico, vsako količkaj sumljivo vedenje.	Hipoma	se je česa domislila in se razburila, da ji	A
voz. . / . / stran 120 . / Golobovka se je	hipoma	zdramila in dvignila glavo. Posluhnila je, vstala	A
zdelo, kaj bi bil pes tako nenadno zabevskal in	hipoma	utihnil. »Če bi mu kdo podvrgel,« se je ustrašil	A
sledile srage, ki so jih začrtale posušene solze.	Hipoma,	kot bi nekaj našla, je odgovorila odločno:	A
in trkal z bičevnikom ob tla. Vsa omizja so	hipoma	utihnila in se ozrla proti vratom, kjer se je	A
oklepale izrečenega dvoma: Morda pa ni res? In	hipoma	se je odločila, da pojde takoj do župnika.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani