galaksij (413)

zgoraj kaj drugega razen brezmejnosti zvezd in	galaksij!	Ob tej tesnobni in obenem opojni misli počasi	B
zaradi različnih ”atraktorjev“: planetov, zvezd,	galaksij...	Kolovoz se je medtem izgubil med podrastjem	B
spektralno strukturo zvezd ”supernov“, pa značilnih	galaksij,	kvazarjev in drugih tako imenovanih ”standardnih	B
sledi, da je v vesolju neskončno mnogo zvezd,	galaksij...	in sploh vsega, kar pač je v vesolju? Bruno	B
svetove, namreč zvezdne sisteme, galaksije, jate	galaksij	- saj je po današnjih izračunih samo v naši	B
Galaksiji kakih sto milijard zvezd, takšnih	galaksij	pa je samo znotraj našega vesoljskega horizonta	B
proti horizontu) zgolj ”zrcalni odsevi“ bližnjih	galaksij,	tudi naše lastne, torej tako, da so daljne galaksije	B
galaksijo Mlečno cesto prikazuje v nebroju drugih	galaksij,	njenih časovnih ”replik“, tudi tedaj bi bilo	B
dostopno območje vesoljnih ”fenomenov“, npr. zvezd,	galaksij,	sevanj ipd.Obseg aktualne dostopnosti fenomenov	B
rdečih premikov spektralnih črt svetlobe bližnjih	galaksij,	določa, da je hitrost oddaljevanja galaksij	B
galaksij, določa, da je hitrost oddaljevanja	galaksij	premo sorazmerna z njihovo oddaljenostjo (razmerje	B
hitrostna stopnja (angl. rate) oddaljevanja	galaksij	oziroma stopnja hitrosti raztezanja vesoljnega	B
opazovalca (oziroma, splošno, medsebojne oddaljenosti	galaksij)	. S pomočjo ustreznih korekcij, predvsem za	B
velikih zvezd ter prisotne tudi v središčih	galaksij,	pa je v standardnem kozmološkem modelu problem	B
od modeliranja nastanka posameznih zvezd in	galaksij.	Razlog te sorazmerne enostavnosti je predvsem	B
odkritja sistematičnih rdečih premikov svetlobe	galaksij,	ta, prvi relativistični model vesolja s svojo	B
vesoljnem prostoru zrcalne časovne replike	galaksij	, tj. njihove mlajše razvojne faze [gl. Cornish	B
najti na nebu nobenega takšnega ”zrcalnega para“	galaksij,	niti simetričnih območij na ”ozadju“ prasevanja	B
izotropnega rdečega premika spektralnih črt svetlobe	galaksij	in iz prasevanja sklepamo, da je bilo vesolje	B
argument za razvoj vesolja tudi ”globinska“ slika	galaksij	in kvazarjev (tj. zelo oddaljenih in silno močnih	B
virov, ki jih razlagajo kot aktivna jedra mladih	galaksij,	napajana z gravitacijsko energijo črnih lukenj	B
desetletjih po Hubblovem odkritju oddaljevanja	galaksij,	je bila v osemdesetih letih dodana še hipoteza	B
zamisliti, da bi aktualno neskončno število	galaksij	, ki je v ”odprtih“ relativističnih modelih	B
Če [v mislih] sledimo razteznemu oddaljevanju	galaksij	v nasprotni smeri, proti singularnosti, bi se	B
časovni točki obstaja v prostoru neskončno mnogo	galaksij,	namreč pojmovno ni definirano, kaj pomeni, da	B
pomeni, da se neskončno mnoge svetovnice vseh teh	galaksij	sekajo v eni točki.Zato si je tu bolje predstavljati	B
možnostjo potencialno neskončega povečanja števila	galaksij,	se namreč izognemo miselnemu konfliktu ob predstavi	B
predstavi, da bi se neskončno število (Alef0)	galaksij	v eni časovni točki skrčilo v izginjajoči prostor	B
bi prišlo do zgoščevanja zvezd, oblikovanja	galaksij	itd. (podobne, še bolj presenetljive izračune	B
hitrost raztezanja vesolja preprečila nastanek	galaksij,	zvezd in nas samih.Zdi se mi, da ta problem	B
kot glasnikov smrti, pogubljenja, nebes ali	galaksij,	ali povedano drugače, kot alegoričnih reprezentacij	C
opozoril na umetniško obdelavo tehničnih posnetkov	galaksij,	ki jih je naredila Nasa, opozoril na »maščevanje	D
ustaviti pred satelitskimi fotografijami daljnih	galaksij,	ki poleg popolnosti ponujajo še razsežnost strahu	D
Byarsa. Tu so zastopana dela sodobnih slikarjev	galaksij	Vije Celmins in Thomasa Ruffa, izjemna tematska	D
tudi posnetki avstralskega fotografa barvnih	galaksij	Davida Malina, ki jih predvajajo kot diapozitive	D
Kvazarji so najverjetneje zgodnja stopnja v razvoju	galaksij.	Ker so izredno oddaljeni, jih vidimo le kot svetle	D
premik je hkrati tudi merilo za oddaljenost	galaksij	oziroma kvazarjev, saj se z oddaljenostjo veča	D
kvazarjev bolje razumeli nastanek in razvoj	galaksij,	zgradbo vesolja in mehanizme v bližini črnih	D
poletna ozvezdja, slutimo vonj razhajajočih se	galaksij,	si tolmačimo gibanje vesolja kot smisel in načrt	D
Jupitrove lune Evrope, posnetki najoddaljenejših	galaksij,	ki jih je posnel Hubblov vesoljski teleskop	D
ravna s svojo podzavestjo ('ne rabimo drugih	galaksij,	rabimo ogledala')«.Romana, ki obravnava splošna	D
Foto Slavko Štikar Ne rabimo drugih	galaksij,	rabimo ogledala -V osrednjih vlogah uprizoritve	D
To pomeni, da se bo približno 100 milijard	galaksij,	ki jih sedaj lahko opazujemo skozi naše teleskope	D
posvečajo astrofiziki, strukturi in evoluciji	galaksij,	dinamiki v astronomiji, kaosu in kozmosu, astrogenezi	D
nasprotno, je bil priznan proučevalec zvezd,	galaksij,	težnosti in atomov.Rodil se je v Yorkshiru v	D
ceste, in ta je spet le ena izmed bilijonov	galaksij	v vesolju, ki je neskončno in se še širi.Darko	D
naravnih sil - od nevihtne strele do mežikajočih	galaksij.	Rakete izzovejo globoko v nas vsajeno strahospoštovan	D
Črne luknje bodo požirale preostanke umirajočih	galaksij,	drug okrog drugega bodo krožili bizarni atomi	D
astronomskega stališča to kaže na obstoj milijonov	galaksij.	Astrološko vidim, da je Saturn v levu.	D
je Zmago Modic, ki je s pritrjevanjem modelov	galaksij	iz žice in belih planetov iz stiroporja »dograjeval	D
verjetno, da se bo nekoč iz tega madeža razvil kup	galaksij	z mnogimi milijardami zvezd v vsaki od njih	D
katerem bodo razpravljali predvsem o nastanku	galaksij	in naj bi bil septembra v Trstu, bodo, če ne	D
Vesolje se širi. Oddaljene galaksije in jate	galaksij	se odmikajo druga od druge.Čim bolj so oddaljene	D
Galaksijo in naša Galaksija na krajevno jato	galaksij.	Razdalj v teh sistemih širjenje vesolja zdaj	D
bilo temne snovi, bi se zvezde razbežale iz	galaksij	in galaksije iz jat.Ker ne bi bilo dovolj gravitacij	D
je in se ohladilo; zapleteni vzorec zvezd in	galaksij,	ki ga vidimo okrog nas, se je pojavil tisoče	D
starosti. Računalniki lahko simulirajo nastajanje	galaksij	iz amorfnih začetkov.Druge tehnike so razkrile	D
Rimske ceste, ki je tudi sama le ena od neštetih	galaksij.	Kozmologi se lahko na izviren znanstveni način	D
Preden je bila znana vloga supernov v »ekologiji«	galaksij	(kot je opisano v 1. poglavju), so ugibali o	D
koli v naši Galaksiji. V središčih nekaterih	galaksij	se plin in zvezde vrtinčijo v črno luknjo, ki	D
je živelo in odmrlo - kaže, da je šla večina	galaksij	skozi fazo kvazarja, tako da morda vsebujejo	D
Velikanska galaksija, imenovana M 87 v kopici	galaksij	Devica, skriva v središču temno maso kakih 3	D
36 milijonov Sonc. Če so v večini bližnjih	galaksij	v resnici črne luknje, bi se zdelo normalno	D
pomen črnih lukenj - teh vrtincev v središču	galaksij	in njihovih manjših različic, ki krožijo okrog	D
lukenj. Naše dojemanje celo najbolj znanih	galaksij	se je dramatično spremenilo.So desetkrat večje	D
tretjini poti proti robu vidnega diska. Množice	galaksij	Za astronomijo so galaksije to, kar so za	D
Rimske ceste, nekaj pa jih je tudi iz drugih	galaksij.	V feljtonu objavljamo del knjige Martina Reesa	D
Galaksija tipična in običajnega tipa. Večino	galaksij	bi lahko imeli za »diskaste« ali »eliptične	D
krožnice. V še večjih razmerjih - celotnih kopicah	galaksij,	od katerih vsaka meri več milijonov svetlobnih	D
ameriški fizik. Neurejeno gibanje sestavnih	galaksij	teži k temu, da bi se kopica razpršila; to težnjo	D
gravitacije, ki bi brez relativnega gibanja	galaksij	povzročil, da bi padle v središče kopice. Hitrost	D
povzročil, da bi padle v središče kopice. Hitrost	galaksij	(oziroma njenega dela, ki je usmerjen v smeri	D
Zwicky je imel še eno zamisel za tehtanje kopic	galaksij,	ki pa so jo resno uporabili šele v devetdesetih	D
ostre, da kažejo veliko število zelo šibkih	galaksij	daleč za kopico.Nekatere se zdijo popačene v	D
proge ali loke, kajti zaradi gravitacije kopica	galaksij	učinkuje kakor velikanska leča.S pomočjo načina	D
jih mogli videti. Brez temne snovi bi kopice	galaksij	razpadle - pravzaprav se sploh ne bi mogle oblikovati	D
gravitacijski vpliv na vesolje - vsa gibanja	galaksij	v velikih razmerjih povzroča ali ureja prav	D
obstaja kaka fizika, ki izpostavlja dimenzije	galaksij,	tako kot smo, denimo, na podlagi dela Eddingtona	D
začenjajo posamične galaksije in kje kopice	galaksij.	Kopica Coma (Meglica) je, na primer, sestavljena	D
primer, sestavljena iz približno tisoč ločenih	galaksij,	od katerih ima vsaka približno 1011 zvezd.Toda	D
obliki. Očitno ne bomo nikoli pravilno razumeli	galaksij,	dokler ne bomo poznali prevladujoče snovi, ki	D
milijard let. Bilo bi hladno in pusto - brez	galaksij	in torej brez zvezd, brez kemijskih elementov	D
skupaj kakor v povprečju. V natančnem vzorcu	galaksij	na našem nebu ni nič »osnovnega«; spodobna teorija	D
teorija bi lahko pojasnila statistične lastnosti	galaksij	in njihove razporeditve.Po analogiji lahko oceanogra	D
nepravilnostih (in o temni snovi), pojasnijo pojav	galaksij,	kopic in superkopic do časa, ko doseže vesolje	D
merilu - posamezne galaksije in majhne skupine	galaksij	- veliko kompaktnejše in so dosegle ravnovesje	D
struktura - bodisi zvezda, galaksija ali kopica	galaksij	- povezana skupaj z gravitacijo: vprašamo se	D
daleč pred nastankom kakršnih koli kvazarjev ali	galaksij.	Ta površina, včasih jo po analogiji s Sončevim	D
prepričani, je ali v zunanjih območjih posameznih	galaksij	ali pa v kopicah galaksij (verjetno se je pomaknila	D
območjih posameznih galaksij ali pa v kopicah	galaksij	(verjetno se je pomaknila iz posameznih galaksij	D
galaksij (verjetno se je pomaknila iz posameznih	galaksij	med relativno bližnjim »letenjem«, do kakršnega	D
vplivala na gibanje v galaksijah niti na gibanje	galaksij	v kopicah, vendar bi upočasnila splošno širjenje	D
znani kot »sedem samurajev«) odkril, da več sto	galaksij,	tudi našo, na usklajen način vleče k sebi neka	D
zgostijo galaksije, pozneje se združijo v kopice	galaksij	in še v večje kozmične strukture.Tako »računalniško	D
imamo opraviti npr. v črni luknji v središču	galaksij.	)Vsa tri »kozmična števila« so dediščina zelo	D
bi polno sevanja, vendar brez atomov in brez	galaksij.	Antidelce lahko napravimo v laboratorijih	D
zavrniti trditev, da so celotne superkopice	galaksij	sestavljene izmenično iz materije in antimaterije	D
drugačen od rokoborbe v blatu. Teorije o razvoju	galaksij	ne bodo nikoli tako čiste kot šahu podobne teorije	D
širjenjem bo prišlo v naš pogled še mnogo več	galaksij.	Še vedno je mogoče, da se bo sesedlo vase, vendar	D
njihovo maso. Velikanske luknje v središčih	galaksij,	težke celo kot milijarda Sonc, bi lahko pogoltnile	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani