fantič (821)

NEŽKA To so sile, so težave! GOSPA Veš, da	fantič	ni brez glave. NEŽKA Nič ne maraj, saj si	A
Ga za brado prime.	Fantič,	lepo te prosim, ne bodi tako lep! GOSPA Imaš	A
GOSPA Od podveze, da! ‒	Fantič,	fantič, midva imava še veliko rajtengo vkup	A
GOSPA Od podveze, da! ‒ Fantič,	fantič,	midva imava še veliko rajtengo vkup ‒ jaz tvoje	A
. / stran 138 . / MATIČEK poje: Je ′n	fantič,	k′ rogé nam stavi, njemu se Ljubezen pravi,	A
Fani menda tudi! . /\ .. stran 45 . \/ Sem	fantič	bil mlad Sem fantič bil mlad in hodil sem	A
stran 45 . \/ Sem fantič bil mlad Sem	fantič	bil mlad in hodil sem rad na lepo Svetó Katarino	A
vzkipi mi, mati, na srce žalost leže mi ‒ Jaz	fantič	mlad sem, bolj kot noži pogled njih v srce reže	A
njih v srce reže mi ... . / . / stran 35 . / Jaz	fantič	mlad sem, čujte, mati, mlado, ah, hčerko dajte	A
odtodi drobi jo in maha županek Pedanj. »Sem	fantič	še ... deklice spijo,« prešeren ves take je pel	A
43 Pa moj otec ... 44 Lastovica 46 Huda ura 50	Fantič	je na vojsko šel ... 51 Žalost 53 Slovo od polja	A
plet in vezat mladje tvojih trrrt?« Mladi	fantič	se zbudi, v brajdo odhiti plet in vezat nežno	A
črna vojska potepta. . / . / stran 51 . /	Fantič	je na vojsko šel ... (1915) Vrata zaprta, okna	A
plakajo ... V daljne, neznane ruske poljane	fantič	na vojsko je šel. Ali se vrne, ali zagrne ruska	A
stran 41 . \/ Naš kosec Jože, naš Jože je	fantič	vesel, srečen tako, da bi ves svet objel radosten	A
97 . / Richepinov motiv Živel nekoč je mlad	fantič	in ljubil, ljubil je dekle, a ona ga ni ljubila	A
........................................ 81	Fantič	sem star šele osemnajst let ...............	A
................................ 124 Kaj pa	fantič	dela? .....................................	A
............................ 126 Kaj se ti,	fantič	...........................................	A
................................... 197 Moj	fantič	je na T′rolsko vandral ....................	A
................................... 198 Moj	fantič	je prijezdil ..............................	A
premajhno kajžico.« Kajžica res ni velika, pa sem,	fantič,	kot se šika. Čez en mesec al′ pa dva se boš	A
rožmarin, in dehti skozi vas. Pod okno pride	fantič	zal: Zdaj moram v boj krvav. Daj rožmarina lepega	A
fantiču pripne na gumbič zlat. »Ná, rožmarinček,	fantič	moj, ker ljubim te srčno ... «	A
hojajaja ... Dekle je šivala vse brez šivanke,	fantič	brez noge je skakal čez planke. Hojaja, hojaja	A
je že s′jala svetla luna, pa ni prišel moj	fantič	domov. Konji v hlevu rezgetajo, šipe v oknih	A
šipe v oknih žvenketajo, zdaj je prišel moj	fantič	domov. Da sem jaz ptičica, kam bi zletela?	A
preštevala, svetle zvezde v kraj gredo, preljub′ moj	fantič,	pojd′ domov. Da te ne bodo srečevali, da te	A
ga ljubega zgubim, pa lahko druzega dobim.«	Fantič	izdere oster meč, odseka ljub′ci glav′co preč	A
Studenček, studenček, zakaj se kališ, oj,	fantič,	zakaj mi grešiš? »O, ptičica grda, kaj lažeš	A
zakaj se je danes studenček skalil, gotovo je	fantič	grešil. Dekle moje, prinesi mi vode Dekle	A
vrtiču rož′ce sadi Dekle na vrtiču rož′ce sadi,	fantič	pa mimo gre pa ji veli: Trgaj mi rožice, delaj	A
ne znam, žide kupila bom, pušeljc povila bom,	fantič,	le pridi ponj sam.« Če bom že prišel, ne pridem	A
/ pušeljček služiti, pušeljček lepo diši.	Fantič	res pride pod kamrico stat, začne na polkne	A
Sinka je zibala, milo se jokala: »Kje pa si,	fantič,	zdaj ti?« Fantič odšel je daleč po svet′, tamkaj	A
milo se jokala: »Kje pa si, fantič, zdaj ti?«	Fantič	odšel je daleč po svet′, tamkaj je videl prav	A
srce. Notri tako stoji: ljub′ca bolna leži,	fantič,	zakaj, oh, zakaj te več ni. Drevi pa pojdem	A
meglé, preganja, preganja te črne meglé, moj	fantič	na vojsko zdaj gre. Da b′ vedel ti, fantič,	A
fantič na vojsko zdaj gre. Da b′ vedel ti,	fantič,	za mé, kak je žalostno moje srce, nazaj b′ se	A
potroštal bi moje srce! . / . / stran 82 . /	Fantič	sem star šele osemnajst let Fantič sem star	A
82 . / Fantič sem star šele osemnajst let	Fantič	sem star šele osemnajst let, cesar me hoče k	A
hoče k soldatom imet′. Kako bom soldat, sem	fantič	premlad, ne morem še puške držat′. Pri fari	A
sem puško zagledal, sem jokat′ začel. »O,	fantič	ti moj, nikar ne žaluj, veselo zavriskaj, zapoj	A
Hiš′ca ob cest′ stoji, notri pa dekle spi,	fantič	pa mimo gre in jo zbudi. Plačal bom fajmoštra	A
bo vid′lo to ravno polje, da bom vid′la, kje	fantič	moj gre. Oblaki, razkadite se!	A
bo vid′lo to jasno nebo, da bom vid′la, kje	fantič	moj bo. Litri, napolnite se, kozarci, izpraznite	A
bo vid′lo kozarcu do dna, da bom vid′la, kak′	fantič	pit′ zna. Imam tri ljubice Imam tri ljubice	A
nič; žalostno je srce moje, žalosten sem jaz	fantič.	Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni rožmarin?	A
vriskajo. Pa njih petje je zanič, če ne poje moj	fantič.	In njih vrisk je manj kot nič, takšen ptič je	A
njih vrisk je manj kot nič, takšen ptič je moj	fantič.	« Naj povem, kako hitro čas beži, naj povem,	A
mesta in vasi, povsod so lepše, kot s′ pa ti. »	Fantič	moj po polju hodi, zelen klobuk postrani nosi	A
Sem zavber fant, ′mam čist′ nov gvant.	Fantič	se k hiš′ pomiče, Maričko gori kliče ‒ haha	A
ptičke in nas. . / . / stran 125 . / Kaj pa	fantič	dela? Kaj pa fantič dela?	A
Kaj pa fantič dela? Kaj pa	fantič	dela? Nisem ga vesela!	A
Nisem ga vesela! Dolgo ni ga nič več k nam,	fantič	moj je šel drugam. Drugo dekle si je ′zbral	A
žvrgole! . / . / stran 127 . / Kaj se ti,	fantič	Kaj se ti, fantič, v nevarnost podajaš, čez	A
stran 127 . / Kaj se ti, fantič Kaj se ti,	fantič,	v nevarnost podajaš, čez Sav′co v vas hodiš	A
čez Sav′co v vas hodit′, ker plavat′ ne znaš!	Fantič	premladi, ne vdaj se navadi, namest′ da b′ v	A
»Kaj mi je, nič mi ni, srce me boli.	Fantič	na vojsk′ leži, fantič oj, vstani mi!« Kak′	A
mi ni, srce me boli. Fantič na vojsk′ leži,	fantič	oj, vstani mi!« Kak′ čem jaz vstati, k′ me krogl	A
ljubila, k′ me srček boli, ker ta lanski moj	fantič	pozabljen še ni. Pozabljen bi bil, ko b′ tak	A
tudi lep obraz. . / . / stran 138 . / Kje je	fantič	zdaj vesel, ki je to prepeval, da bi še enkrat	A
žito s′jati, korajžno, veselo na svetu živi!	Fantič	veselo na svetu živi. Kosico si nabrusi, na	A
jelenove, z žido preštepane, da bi jih nosil	fantič	moj. Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi, jaz	A
lajbelček žameten, da bi bil pameten, da bi ga nosil	fantič	moj. Ko bi jaz vedela, kje je moj ljubi, jaz	A
rinčico zlato, kap′co kosmato, da bi jo nosil	fantič	moj. Ko b′ sodov ne b′lo Ko b′ sodov ne b	A
dekle, saj več ne bova vid′la se. »Bravo,	fantič,	dobro znaš, koder hodiš, me golj′faš, drugam	A
KO ura štir′ odbije se m′ srce veseli, moj	fantič	k meni pride, se mu sabljica svetli. »Le dol	A
desno stran, ko bi za gvišno vedel, da sem tvoj	fantič	sam. »Za gvišno mi verjemi, da sam′ga tebe imam	A
ga tebe imam, da samo tebe ljubim, da si moj	fantič	sam.« Zdaj ti bom pa povedal, kak je vojaški	A
Konjič je tvoj, vozič je tvoj, preljub′ moj	fantič,	ti s′ pa moj.« Leži, leži ravno polje Leži	A
nisem mogel do te! . / . / stran 198 . / Moj	fantič	je na T′rolsko vandral Moj fantič je na T′rolsko	A
/ Moj fantič je na T′rolsko vandral Moj	fantič	je na T′rolsko vandral, moj fantič je na T′rolsko	A
vandral Moj fantič je na T′rolsko vandral, moj	fantič	je na T′rolsko vandral, moj fantič je na T′rolsko	A
vandral, moj fantič je na T′rolsko vandral, moj	fantič	je na T′rolsko vandral, oj, zdaj pa tam bolan	A
ljubezen jih pa ni. . / . / stran 199 . / Moj	fantič	je prijezdil Moj fantič je prijezdil konjička	A
stran 199 . / Moj fantič je prijezdil Moj	fantič	je prijezdil konjička belega, pod oknom se je	A
gledala v oči. Tako si govorila: »Saj si moj	fantič	ti!« Srce je b′lo na srcu, nad nama pa nebo	A
Kasarno boš zapustil, jaz urlaub ti bom dal. Oj,	fantič	ti, oj, fantič mlad, do zdaj si bil en fest	A
jaz urlaub ti bom dal. Oj, fantič ti, oj,	fantič	mlad, do zdaj si bil en fest soldat, do zdaj	A
blišče, kri pa preliva se. Kroglica prileti,	fantič	pa obleži. Nocoj pa, oh, nocoj Nocoj pa, oh	A
ljubim samo enega iz celega srca. Ko bi moj	fantič	vedel to, kako ga ljubim jaz zvesto, zavriskal	A
bi k meni v vas.« Komaj to dekle izgovori,	fantič	pod oknom že stoji: Le gori vstan′, napravi	A
teboj pohajala, ker vsaka noč ima svojo moč, oj,	fantič,	lahko noč!« Odkod si, potnik, ti doma?	A
kamrico ... saj veš mojo navadico, navadico nocoj,	fantič	moj. »Kako ti bom odpirala, saj nisem še večerjala	A
odpirala, saj nisem še večerjala, večerjala nocoj,	fantič	moj.« Z levico boš odpirala, z desnico pa večerjala	A
odpirala, z desnico pa večerjala, večerjala nocoj,	fantič	moj! Ud Ribn′ce do Rakitn′ce Ud Ribn′ce do	A
prala Pleničke je prala pri mrzlem studenc′, en	fantič	mim′ pride, korajžen mladen′č. Prav milo jo	A
poje več veselo, ne grabi več seno. Zakaj si,	fantič,	prišel in zmešal ji glavo, seno bi še grabila	A
grmi in se bliska Po gorah grmi in se bliska,	fantič	moj po polju vriska. Vriskaj, vriskaj al′ pa	A
kje si ti, dekle, oh, kje sem pa jaz! »Oj,	fantič,	ti praviš, zakaj mi to st′riš, v ljubezen pripraviš	A
moje srce.« . / . / stran 290 . / Posekaj,	fantič,	smrečico Posekaj, fantič, smrečico, ti drajla	A
290 . / Posekaj, fantič, smrečico Posekaj,	fantič,	smrečico, ti drajla la la la la, da si boš stesal	A
nemirno roko ji poda. »Le kaj ti je, moj	fantič	dragi, da solzno tvoje je oko in da se roka	A
Ko šel je mimo okna, zaukal je naglas, zaukal	fantič	pravi in šel k sosedi v vas. Po vodi plava	A
men′ vas′vat. . / . / stran 301 . / Preljubi	fantič	moj Preljubi fantič moj, pod okencem postoj	A
stran 301 . / Preljubi fantič moj Preljubi	fantič	moj, pod okencem postoj, bom kamrico odprla	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani