Cel dan, cel dan na vrtu sedi, zvečer pa po rož′cah diši.
En vetrič po zraku pihlja En vetrič po zraku pihlja, preganja te črne meglé, preganja, preganja te črne meglé, moj fantič na vojsko zdaj gre. Da b′ vedel ti, fantič, za mé, kak je žalostno moje srce, nazaj b′ se obrnil čez tri deželé, potroštal bi moje srce!