drejc (228)

Modrijanovo hišo pa stojijo poštar, Drnulov	Drejc,	caposquadra, brigadir Finochiaro, maresciallo	A
vrati, kakor bi se jih bal dotakniti. Drnulov	Drejc	naglo plane predenj ter odpahne vrata.Vrata	A
Poštar se preplašeno umakne. Tedaj pa	Drejc	spet plane predenj, sname vrata s tečajev in	A
Prostora bo kmalu dovolj!" zlobno reče Drnulov	Drejc	steče za hlev po koso in s širokimi zamahi pokosi	A
je grm zletel čez ograjo, je nekdo zastokal.	Drejc	se je ozrl in zagledal strogi Obrekarjev obraz	A
pridrvijo domobranci iz Tolmina. In še Drnulov	Drejc,	ta zguba zgubasta, ta vozel skrotovičeni, je	A
ker je ta mrha tudi partizanska,’ je rohnel	Drejc	ter se ogibal Smukača, ki se je zaganjal vanj	A
‘Pihni zverino!’ so mu rekli. In	Drejc	ga je res ustrelil, kajti toliko poguma je imel	A
oglasil Obrekar, ki je bil stopil na prag. ‘	Drejc,	Drejc,’ je zmajal z glavo, ‘vedel sem, da si	A
oglasil Obrekar, ki je bil stopil na prag. ‘Drejc,	Drejc,	’ je zmajal z glavo, ‘vedel sem, da si svojo	A
mislil, da boš zdaj še s škornjem hodil po njej!’	Drejc	ni zrogovilil.Stulil se je, kakor da bi mu do	A
in da ti povem naprej. Že naslednji dan se je	Drejc	ves poklapan pritepel k Obrekarju ter ga prosil	A
Jasno je, da mu Obrekar ni verjel. Toda	Drejc	ni odnehal. Obsedel je na tnalu ter se ni	A
Stric bo še tebe preživel.	Drejc	je stricu umrl v naročju ...«Teta si je s predpasnikom	A
nenadoma utihnila,« je počasi odvrnila teta. »	Drejc	je bil.Kasneje sem izvedela; Boris mi je povedal	A
naši, pa se je privlekel do skale v pobočje.	Drejc	ga je zagrabil, pritisnil k tlom in rekel:‘Joj	A
Drejcu ni več rešitve. Seveda je to videl tudi	Drejc,	pa ga je prosil, naj ga odreši.O, nemara je	A
pa ga je prosil, naj ga odreši. O, nemara je	Drejc	celo rekel, da je zaslužil dolgo trpljenje in	A
sem naglo priletel nazaj k stricu in Drejcu.	Drejc	je bil mrtev, stric pa mi je rekel, da ni nič	A
oddal, ker je umrl vojak, se pravi, ker je umrl	Drejc.	’« Teta je umolknila in je dolgo molčala	A
DRAGARICA, kmetica (60 let )	DREJC,	njen edini sin (30 let ) Moj Jezus, krčmar	A
zibljejo proti Dragarjevemu hlevu. Dragarjev	Drejc,	tršat tridesetleten fant precej mrkega obraza	A
dolgovatega obraza, toda odločnih potez. Dragarjev	Drejc	stoji za njenim hrbtom.Klobuk si je pahnil na	A
prijazno vpraša Tildica, ne da bi se ozrla.	Drejc	pogumno: »Šest let se že vleče.	A
970801184333~970801185002 .. . / nasvo.011 . \/ . /	Drejc	se pomrači. »Nimam!« zakrknjeno reče	A
Tebi je pač vseeno, če ostanemo pod Italijo.«	Drejc	vrže glavo kvišku, kakor bi ga z nožem sunila	A
takoj glasno in rezko odbije Tildica.	Drejc	zagleda Angelco, ki se bliža s škafom na glavi	A
ujela zadnje besede, takoj ostro vpraša: »	Drejc,	o kakšnem smrkavcu govoriš?« Tildica	A
materi, da bi ji pomagala vzeti škaf z glave.	Drejc	jo prehiti, a Tildica mu vzame škaf iz rok in	A
»Zverine so, pa ne ljudje!«	Drejc	v zadregi požre slino, a se takoj znajde:	A
svojo zemljo!« Stopi še korak naprej, ker se	Drejc	umika, in mu govori samozavestno, razločno in	A
In Ru‐si‐ja! ...«	Drejc,	ki se je ritensko umikal, zadene z nogo ob tnalo	A
trenutku zavrešči Dragaričin hreščeči glas: »	Drejc!	...Drejc! ...«	A
»Drejc! ...	Drejc!	...« Vsi trije se namršijo in se ozro	A
Angelčini bajti, opleta z rokami in kriči: »	Drejc!	Že spet se ti ližeta! ...	A
Ne boš!«	Drejc	jezno pogleda mater in si v zadregi potegne	A
Dragarica za njim. »Jezo gasit!« glasno bevskne	Drejc,	ne da bi se ozrl. Trenutek neprijetne	A
Moj Jezus!« zastoka in se začne pobirati.	Drejc	ga rahlo sune z nogo in se zbadljivo obregne	A
Vsi z napetimi obrazi strmijo v grapo.	Drejc	stopi h gruči in se tudi okrene proti grapi	A
»In zdaj že o belem dnevu ...«	Drejc	mračno pogleda okrog sebe, trzne z glavo proti	A
štirikrat,« se po premolku zaničljivo zmrdne	Drejc,	zmigne z rameni in mu zviška vrže:»In štirikrat	A
dneh ljudje še lahko tako slepi in zakrknjeni.	Drejc	se okrene, da bi mu odgovoril. V tem	A
trenutku se zasliši hreščeči Dragaričin glas: »	Drejc!	...Drejc! ...«	A
»Drejc! ...	Drejc!	...« Vsi se ozro v Dragarico, ki se sopihajoč	A
ozro v Dragarico, ki se sopihajoče bliža.	Drejc	oplazi mater z naveličanim pogledom, nato se	A
Vsi stegnejo roke. Tudi	Drejc	vzame izvod. Dragarica nestrpno šviga	A
sune v hrbet. Moj Jezus se nerodno zamaje, toda	Drejc	ga ujame in trdno postavi na noge. Z	A
že spet sklene roke in plane k Bichiju. »	Drejc!	« krikne z grozo v glasu in mu s tresočo se roko	A
»Šinjor! ...	Drejc!	« vpije vsa iz sebe.Strah in obup ji lomita obraz	A
Orel, Travnikarica, Nančika, Angelca, Tildica,	Drejc	in Moj Jezus. Bichi pokaže z roko proti	A
fotografijo Tildici, ki takoj zmaje z glavo.	Drejc	pa se vidno začudi, še nagne se in pogleda fotografijo	A
Bichi. Tildica ga stisne krčevito za roko,	Drejc	se zravna in izgubljeno gleda zdaj Bichija zdaj	A
vedno drži za roko, in ga potegne za rokav.	Drejc	izgubljeno pogleda Tildico, toda Dragarica ga	A
osamljen in tuj, kakor bi bil daleč od življenja.	Drejc,	s sklonjeno glavo in z rokami globoko v hlačnih	A
začne z navadnim, mrmrajočim glasom, toda ker se	Drejc	ne ustavi in ne odkrije, ga ostro pogleda in	A
»V imenu boga očeta ...«	Drejc	se zdrzne, kakor bi se zbudil iz svojih misli	A
zaključi Dragarica, pograbi vilice in začne jesti.	Drejc	malomarno pobrska po skledi, nato vrže vilice	A
lastno mater!« takoj ostro odbije Dragarica.	Drejc	je ne pogleda.S težavo požira slino, kakor bi	A
»Kakor vsi fašisti!« mrko, a trdo odgovori	Drejc	in vstane. »Kaj?! ...	A
užaljeno vpije Dragarica in se tolče po prsih.	Drejc	se niti ne ozre.Mirno pobere svoj klobuk in	A
je odletel!« javi slovesno in naglo izgine.	Drejc	obstane in bulji v odprta vrata. Dragarica	A
Odpelji se! ...«	Drejc	jo mrko pogleda. »Zakaj?« suho vpraša	A
Na njegov grunt smo sedli! ...«	Drejc	jo rahlo odrine. »Vam gre samo grunt	A
lahko tako možato govori spričo odraslih ljudi.	Drejc	se približa.V globoki zadregi vprašujoče pogleda	A
zgrabi Drejca za roko, da bi ga odvlekla. Toda	Drejc	stoji trdno.Tildica, Angelca in Boris stoje	A
nekoliko tiše in v zadregi doda: »Misliš ... da	Drejc	ne bi šel s tabo? ...« Tildica ga objame	A
Tildica se pomrači.	Drejc	stoji na pragu.Res dedec in pol; vsa vrata je	A
očnejših rok.« »In Tildica jih ima!« vedro prikima	Drejc.	»Saj jih imaš tudi ti!« takoj odbije	A
»V žepih ...«	Drejc	se pomrači. »Razumem,« zakrknjeno zamrmra	A
Pokaže z glavo proti vratom, kjer je prej stal	Drejc.	»Danes ima roke še v žepih.	A
prelomil. Pri okrogli mizi v desnem kotu sedijo	Drejc,	kmet Okrogličar in mračen fant že starejših	A
let. Vsi molče gledajo v svoje kozarce, samo	Drejc	včasih izpod čela ošvrkne fašiste in belogardiste	A
proti komunizmu, vi pa tiščite roke v žepih!«	Drejc	se kar zdrzne pri teh besedah.Nehote pogleda	A
pošilja ... po papežu! ...« Vsi se ozro v Drejca,	Drejc	pa se samo zaničljivo namrdne in zmigne z rameni	A
Dragarici ter jo resno in mirno vpraša: »Kje je	Drejc?	« Dragarica vztrepeta kakor šiba na vodi	A
Dragarica vztrepeta kakor šiba na vodi. »	Drejc?	« vprašujoče zajavka ter v zadregi in strahu	A
Vsi se ozro.	Drejc	stoji dva koraka od vežnih vrat; široko razkoračen	A
Stane stopi naprej.	Drejc	z obema rokama prime mater za ramena, jo počasi	A
in se spogledata: Stane globoko in odkrito,	Drejc	v zadregi in skoraj mrko. Stane stegne	A
stegne roko in prijazno reče: »Pozdravljen,	Drejc!	« Drejc, ki je stal trmasto vzravnano	A
»Pozdravljen, Drejc!«	Drejc,	ki je stal trmasto vzravnano, ker je očividno	A
Saj ni umazana ...«	Drejc	ga vprašujoče pogleda, nato počasi stegne roko	A
Stane! ...« - Stane in	Drejc	se okreneta; roki jima obvisita v zraku in nato	A
hrešči in jezno gleda Drejca, ki ga odriva. Toda	Drejc	ga odpahne, zgrabi Staneta za obe roki, mu jih	A
Jezus skrušeno sedi za mizo in gleda predse.	Drejc	stoji pri stolu in strmi skozi okno.Dragarica	A
se vedno bolj oddaljuje. Ko pesem utihne, se	Drejc	sunkovito okrene. »Grem!« reče odločno	A
pot. »Rekel sem, da grem z njimi!« izbruhne	Drejc	in sili naprej. Dragarica ga zgrabi	A
kaj opravili ...« doda zviška in že zaničljivo.	Drejc	leze vase, se skrušeno vleče k mizi in se sesede	A
»O, Moj Jezus! ...«	Drejc	leze na kup.Nato reče z obupnim glasom, kakor	A
ki se skuša pomakniti v ozadje, Moj Jezus in	Drejc.	Nemški vojak privleče Travnikarico in	A
Nekaj korakov za njima gre Dragarica.	Drejc	zagleda mater, se zdrzne in široko odpre oči	A
trgu se zdrzne, zravna in obstane negibna.	Drejc	se z obema rokama zgrabi za prsi, kakor bi si	A
»Saj vem ...	Drejc!	« Tildica se namrši in ga očitajoče premeri	A
oči in s težavo spravlja besede z jezika: »In	Drejc	... pravite, da Drejc ni oblekel domobranske uniforme	A
spravlja besede z jezika: »In Drejc ... pravite, da	Drejc	ni oblekel domobranske uniforme?« »Ne	A
zdolgočaseno postopa domobranec, ki je na straži.	Drejc	cepi drva na dvorišču.Na mizi pod latnikom sedita	A
970812115660 .. . / na_svoji.081 . \/ . /	Drejc	preplašeno trzne, nato se počasi okrene in mračno	A
oglasita domobranca in jo takoj ubereta za njim.	Drejc	se ozre po praznem dvorišču in se vidno oddahne	A
dvigne sekiro a sekira ostane v zraku, kakor bi	Drejc	nenadoma okamenel.Nepremično stoji in strmi	A
Po klancu naglo ženejo Tildico.	Drejc	se suče na mestu in niti za trenutek ne odtrga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani