drejc (101-200)

»Ali jo poznaš, jerebičico?«	Drejc	strmi vanjo in obupno hlasta po sapi.	A
Se boš že še naklepetala!«	Drejc	poskoči. »Ženske ne boste tepli!« zahrope	A
XXXIV . / V Dragi.	Drejc	besno cepi drva.Zasadil je sekiro v ogromen	A
klop, jo prisloni k steni in stopi v hišo.	Drejc	še zmeraj dviguje isti trš in udriha z njim	A
Dragarica stopi na prag in pokliče: »	Drejc!	« Drejc se ne okrene, temveč še više	A
»Drejc!«	Drejc	se ne okrene, temveč še više dvigne trš in še	A
Ali slišiš?« »Saj nisem gluh!« zarjove	Drejc,	ne da bi se ozrl, in vrže sekiro s tršem vred	A
obrazu se mu napno in oči se mu drzno zasvetijo.	Drejc	se zastrmi v brzostrelko, ki je komaj tri korake	A
pogleda, zmaje z glavo in se spet skloni k jedi.	Drejc	skoči kot ris, z bliskovito naglico zgrabi brzostrelko	A
970812121223~970812121334 .. . / na_svoji.086 . \/ . /	Drejc	kosi, kosi, kosi ...Na njegovem bledem obrazu	A
brzostrelke, se mešajo napor, bes in strah ... »	Drejc!	« strahotno zavrešči Dragarica. Drejc	A
»Drejc!« strahotno zavrešči Dragarica.	Drejc	se okrene.V vratih stoji nemški vojak in meri	A
stoji nemški vojak in meri vanj z revolverjem.	Drejc	ga pokosi z rafalom.Vojak se prevrne in vznak	A
»Jezus!«	Drejc	jo sunkovito odpahne in plane v hišo.	A
On ...«	Drejc	stoji v vratih, krčevito drži brzostrelko v	A
»Poberi!«	Drejc	se zdrami, naglo pobere strojnico in si jo z	A
roko, išče njegove oči in proseče zavpije: »	Drejc!	...« »Tiho!« zagrmi Sova in pahne Drejca	A
vignjenimi sklenjenimi rokami in obupno zavrešči: »	Drejc!	...« Drejc se ozre, a Tildica ga takoj	A
»Drejc! ...«	Drejc	se ozre, a Tildica ga takoj potegne za sabo	A
Na steni vise zemljevidi.	Drejc	in Tildica sedita za mizo.Drejc mračno strmi	A
Drejc in Tildica sedita za mizo.	Drejc	mračno strmi predse ter v zadregi odpira in	A
»Daj tobak!«	Drejc	porine tobačnico Sovi in mračno zamrmra predse	A
prime za roko in mu reče ljubeznivo karajoče: »	Drejc!	Ne bodi težak!«	A
Zdaj si naš!«	Drejc	počasi dvigne glavo in ga hvaležno pogleda.	A
zadenejo vse tri. Sova preneha vleči cigareto,	Drejc	poveša glavo, Tildica se nagonsko stisne k njemu	A
»No, kar na dan z besedo!«	Drejc	ga samo za hip pogleda, nato bulji predse, obrača	A
»Že dolgo premišljam. Odkar je šel	Drejc	v partizane.« »Oho, to bo pa huda reč	A
to bo pa huda reč!« se nasmehne očka Orel. »	Drejc	je šel v novembru, zdaj je že julij, pa še nisi	A
tračnicami v prvem jutranjem soncu. Sova in	Drejc	pridrvita iz bunkerja.Oba sta mokra, blatna	A
Sova. »Zdaj je na vrsti čuvajnica!« mirno reče	Drejc	in si z rokavom obriše mokro čelo. Naglo	A
debelega kamenja. Za njim se pripodita Sova in	Drejc.	Oba sta še bolj umazana, mokra, sajasta in že	A
Komandantov glas: »Sova in	Drejc.	« »Drejc je dober, kaj?«	A
»Sova in Drejc.« »	Drejc	je dober, kaj?« »Dober fant.	A
/ Pod železniškim mostom. Sova in	Drejc	tik ob vodi minirata širok steber iz ogromnih	A
»Hurrraaaa! ... « Sova in	Drejc	se okreneta. »Aha!	A
mu napno, kakor bi tudi sam drvel v naskok.	Drejc	si s strganim rokavom potegne po umazanem in	A
te je srečala, dekle imaš - in še kakšno! ...«	Drejc	ga pogleda izpod obrvi in v zadregi nekaj zamrmra	A
oškropi z vodo in obsuje s prodnim gruščem.	Drejc	in Sova se dvigneta, si s kratkim pogledom povesta	A
...« skoraj otožno vzdihne in razširi roke.	Drejc	ga sočutno pogleda. Sova vdano zmigne	A
ki jo z mrzlično naglico potiska v vdolbino.	Drejc	preneha segati po opeko, ker z zobmi pritrjuje	A
Taka drobcena stvarca, pa že ima dušo ...«	Drejc	mu potegne opeko iz roke. »Duša! ...«	A
v ugodju. »Ej, Sova!« ga prisrčno oklikne	Drejc.	»Ti si res duša ...«	A
Strojnica zareglja na drugem bregu.	Drejc	in Sova se spogledata. »Stric! ...« v	A
Mina prileti ob vogal stebra in se raztrešči.	Drejc	se takoj dvigne.Sova se požene kvišku, a se	A
»Hudič!« zahrope v besu in bolečini. »	Drejc!	« obupno klikne Boris. Drejc skoči k	A
»Drejc!« obupno klikne Boris.	Drejc	skoči k Sovi. Sova ga jezno pogleda	A
»Prižgi!«	Drejc	se skloni k njemu, ga zgrabi in ga hoče odnesti	A
kaže brzostrelki in zvitek vžigalne vrvice.	Drejc	plane k Sovi, ga zgrabi in ga z Borisovo pomočjo	A
se razkošati Sova, da bi prikril zadrego. »In	Drejc?	Tudi Drejc ima svojo minersko četo ...«	A
»In Drejc? Tudi	Drejc	ima svojo minersko četo ...«»Pa Stane!« se spet	A
svoji.107 . \/ . / Nekaj korakov od nje stoji	Drejc	in z brzostrelko pometa sneg s hloda.	A
Tildica se pomakne bliže in, medtem ko jo	Drejc	poseda in zavija v odejo, govori bolj sama zase	A
koli ...« »Kaj praviš?« nekam odsotno vpraša	Drejc	in seda k njej. »O, nič ...« vdano zamrmra	A
zamrmra Tildica in mu položi glavo na ramo.	Drejc	jo stisne k sebi, vzame njene premrle roke med	A
ga toplo pogleda. »Bolj mehka ...« nadaljuje	Drejc	še topleje in tiše, »bolj tiha ...« »Bolj	A
skrivnostno posveti vanj s svojimi mokrimi očmi. »	Drejc!	« ga tiho pokliče.»Zdaj nisva več sama.«	A
»Zdaj nisva več sama.«	Drejc	dvigne glavo.Obraz se mu zmehča in zasije, kakor	A
O, saj bova! ... Še prej! ...« ji hitro zatrjuje	Drejc	ter jo že s popolnoma drugačnimi, zelo rahlimi	A
0813110927~970813111224 .. . / na_svoji.108 . \/ . /	Drejc	stisne Tildico k sebi.Tildica se nasmehne, nasloni	A
»Mama ...« tiho zašepeta sama sebi.	Drejc	jo privije nase. Tildica se zamakne	A
»O, hudiča! Kje pa je	Drejc?	« »S kurirji je šel v grapo,« odgovori	A
ga očka Orel in Obrekarica počasi izbirata.	Drejc	sedi zraven Obrekarice, napeto vleče cigareto	A
glasneje, kakor bi opominjala, da čas hiti.	Drejc	ugasi cigareto, spravi ogorek v žep in se nagne	A
se vali na Primorsko!« ga precej trdo prekine	Drejc.	»Vsevprek požiga in mori ...«	A
zdavnaj niste več stari Obrekar!« ga takoj opomni	Drejc	in nadaljuje s poudarkom:»Vi ste očka Orel,	A
Tako hudo pa res ni ...«	Drejc	se za hip zamisli - češ treba bo ubrati druge	A
»Več jih je! ...«	Drejc	se spogleda z očkom Orlom ter naglo pograbi	A
»Kašča je odprta.« »Prav,« prikima	Drejc.	»In da ste mi jutri zjutraj vsi na javki!«	A
komaj nekaj korakov od Bichija. *	Drejc	je napadel s pobočja.Komaj sto korakov nad brvjo	A
odgovarjajo od brvi; krogle žvižgajo okrog njega, a	Drejc	se ne zmeni zanje, kakor bi ga usoda prikovala	A
njim in ga radostno gleda. »Otrok! ...« vzklikne	Drejc	in ga silovito stisne k sebi. »Vedel	A
zaprasketajo okrog njiju. »Teci!« vzklikne	Drejc	in ga začne potiskati od sebe, kakor bi se šele	A
zlecne, zahrope in se začne počasi sesedati. »	Drejc!	« zahlipa Boris in ga zgrabi z obema rokama.	A
Niso te zadeli! ...« »Teci! ...« zahrope	Drejc.	»Drejc! ...	A
»Teci! ...« zahrope Drejc. »	Drejc!	...Ne, Drejc! ...« proseče hlipa Boris in ga vleče	A
»Drejc! ... Ne,	Drejc!	...« proseče hlipa Boris in ga vleče navkreber	A
»Pojdi! ... Pusti me! ...« ukazujoče hrope	Drejc.	»Ni pomoči, otrok moj, ni ...«	A
970813121707 .. . / na_svoji.120 . \/ . / »	Drejc!	...Ne, Drejc! ...«	A
»Drejc! ... Ne,	Drejc!	...« »Pojdi! ...« ponavlja Drejc s pojemajoči	A
Ne, Drejc! ...« »Pojdi! ...« ponavlja	Drejc	s pojemajočim glasom. »In Tildici boš rekel	A
Boris. »Na Dolenjskem ...« se grenko nasmehne	Drejc.	»In zdaj teci ...	A
njima; brzostrelke zadrdrajo proti brvi. »	Drejc!	« se vzradosti Boris in ga začne strastno stresati	A
Slišiš? ...« »Slišim ...« srečno zamrmra	Drejc	- in glava mu omahne. Partizani se usujejo	A
Sova pridrvi, poklekne k Drejcu in ga strese. »	Drejc!	...« pokliče z obupom v glasu.Nato onemi in si	A
»Stric!« ga pridušeno pokliče. »	Drejc	je rekel, da sem zdaj partizan in da boš ti	A
ter se napotil proti kasarni. Tudi Drnulov	Drejc	se je že pojavil.Caposquadra je izginil z balkona	A
Dio buono, parla!« »Kaj delaš?« kriče prevede	Drejc	vprašanje caposquadre. »Aa?« se oglasi	A
poštarja. »Diče ke diče ke la vaka ...« prevaja	Drejc,	toda ker ne zna prevesti glagola goniti, začne	A
roke. »Zakaj pa jo vlačiš po cesti?« se zadere	Drejc.	»Aa?	A
pove Žuželjč samo z rahlim začudenjem v glasu.	Drejc	prevede Žuželjčeve besede poštarju in caposquadri	A
kobil so konjarja radovedno obstopili. Konjar	Drejc	je bil prileten mož, vedno več v gozdu kot doma	A
»Žrebeta sem vam rešil pred volkovi,« je	Drejc	skoraj zarežal v gospodarje.Ti so ostrmeli in	A
»Presneto so se ti tresle hlače, kaj?«	Drejc	ni nič odgovoril.Vstal je, potegnil iz vreče	A
so vzkliknili od veselja in soglasno rekli: »	Drejc,	vsak po goldinarju ti dodamo za pašo.Dobro si	A
Spodnjih Ravnah (1540 m), kjer nam je oskrbnik	Drejc	Karničar postregel s čajem, in se z dobrim zemljevidom	D
Jezerskega ponovno odpravilo v steno. Kot je povedal	Drejc	Karničar, načelnik jezerskih gorskih reševalcev	D
gledal, so mi oči kar blinkale. Glavni junak	Drejc	namreč pol filma ne stori ama prav ničesar!	D
Tako. Kadarkoli	Drejc	krene proti sovražniku, ženski ali celo delu	D
partizani zmagali že jeseni 1941. Kakšen junak je	Drejc?	Ne odloča in ne deluje - tisto, kar počne, najbolje	D
začudenje in negotovost, ko govorijo o njih? Ker	Drejc	iz filma Na svoji zemlji umre kmalu po tistem	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani