nova beseda iz Slovenije
RUDA: A da se prikažete kmalu zopet ... | Dotlej, | z Bogom!- | A |
JULIJA Ni minute ne zamudim; Deset let bo | dotlej. | A Romeo, glej, pozabila sem zakaj sem te poklicala | A |
potreba, jaz pa pojdem in razgovarjam z grofom se | dotlej. | Hitíte! | A |
ni izvedel. Še enkrat pišem hitro v Mantovo, | dotlej | pa skrijem v celici jo svoji, da pride Roméo | A |
poveljnik vaše toge in k smrti vodil vas. - Tiho | dotlej! | Nesreča bodi suženj potrpljenja. | A |
bedra vroča, a puščica rdeča in rastoča, se vse | dotlej | ne umiri, dokler se zadnja kaplja iz telesa | A |
si iz otožnih src napajam. Hranite torej me | dotlej, | ko drugim se razdajam!« Ošine te s pogledom | A |
dolgčas, zakaj branje je rodilo toliko novih, | dotlej | popolnoma neznanih misli in pobud v meni, da | A |
v bolnico. Takrat se je poškodovancu, ki je | dotlej | mirno dihal in časih bruhnil kose strjene krvi | A |
črne kave ali slatine ali sadnih sokov. Moj | dotlej | osebno neznani gost me je krepko oštel, kako | A |
nehvaležne naloge, ki me je čakala. Njega samega | dotlej | še nisem zdravil, pač pa sem imel precej posla | A |
pa se je vez z dvorom. Kranjska, ki je bila | dotlej | še povezana s Koroško, je postala povsem samostojna | A |
sečišču ključnih prometnih povezav, se je vse | dotlej | varno skrit v nedrja dednih dežel pričel ekonomsko | A |
oslovanskega federativnega eksperimenta. Šok zaradi | dotlej | nepojmljivih zločinov in množičnih pobojev, | A |
Osvobodilno fronto. 82 Za prebivalstvo neka | dotlej | povsem neznana sintagma. 83 Revolucionarji | A |
revolucije ‒ karkoli naj bi že pomenila ta, | dotlej | neznana sintagma ‒ in povzročili množične likvidacije | A |
Iva, prinesel na dan zdravilo, ki ga je imel | dotlej | skritega za izredne primere, a ga bo zdaj v | A |
samó da je takrat udarjalo ob vrata skladišč | dotlej | še nepoznano tuljenje, medtem ko je bila zdaj | A |
vzvod. Brezupni molk ozračja, ki je omrtvičil | dotlej | kričave čuvaje, je s svojim pogubnim šepetom | A |
zbranosti, dokler ni začel skozi okna lesti mrak. A | dotlej | je bilo že vse dokočno razporejeno, celó prvi | A |
skupnost takrat doživela prve primere kanibalstva. | Dotlej | je bilo odtekanje življenja neslišno, uničenje | A |
človekova noga, prej ali slej lahko stopi druga, | dotlej | čisto nedolžna noga. Zdaj bi moral iti proti | A |
samo ona zaposlovala njegove misli. In to vse | dotlej, | dokler se tista, ki ga je imela rada, ni odločila | A |
poteh se je Matic najprej srečal s smehom, ki ga | dotlej | ni poznal, nato pa se je počasi naučil tudi | A |
nedolžni puh. Takrat pa se v njihovih srcih zdrami | dotlej | še neznan občutek.Nekega večera spoznajo, da | A |
zgodnji popotnik in polagoma premika oči, ki so | dotlej | strmo zrle skozi zgornja okna na avtobusu, skozi | A |
odkrila mikroorganizem, ki ga svetovna znanost | dotlej | še ni poznala.V miceliju živi droben stvor, | A |
let starih šibic ter tepi z njimi ročico vse | dotlej, | da spet zleze v zemljo.« Črna ročica še | A |
zgodilo nekaj nenavadnega. Gospa inženir, ki je | dotlej | sedela v plašču, je nenadoma vstala.Medtem ko | A |
tudi končala moja pozornost, ki jim je veljala | dotlej, | dokler sem jih s pogledom spremljal, združile | A |
odplazi po stopnicah, kakor zmeraj, kakor zmeraj | dotlej, | le s to razliko, da se poslej nikoli več ne | A |
ga je vsega oblilo z drhtavo vročico, ki je | dotlej | sploh ni poznal.Ali je bil soparen dan ali je | A |
in ki so tako daleč. Toda, kar se je zgodilo | dotlej, | ni bilo nič strašnega v primeri s tem, kar je | A |
se mu je nenadoma zazdel lep, kot še nikoli | dotlej; | pravzaprav si gozda še nikoli v življenju ni | A |
Nenadoma si je povsem odkrito kot še nikoli | dotlej | priznal, da sploh ne ve, kako naj se obnaša | A |
je zasmejal. »Od tule te bom vzpodbujal vse | dotlej, | dokler tebe ne zradirajo, in kot prijatelju | A |
Škorec, »če bo bolje govoril, naj govori.« » | Dotlej | pa imejte vi svojo ploščo ravno tako zagrnjeno | A |
hiši; in Zefa se je dala pregovoriti. »Ampak | dotlej | bodiva tiho, Zefa,« je dejal, »in stvar naj | A |
hvaležen za to pozornost. A če sem bil vse | dotlej | vsaj petintridesetkrat pripravljen zaupati eno | A |
družba, z občinskimi možni na čelu, je zavzela | dotlej | zaprti šotor, napolnila omizja, godba se je | A |
sanjalo ni, kakšna naj bo dekliška soba, vse | dotlej | si je ni mogel predstavljati, še malo ga ni | A |
osteklenelimi očmi. Živahni orožnikovi kobili, ki je | dotlej | kazala najboljšo voljo in je suhljato, z žilami | A |
nehotoma prikradle iz dna zavesti, odkoder je | dotlej | rinila na površje sama boleča ljubezen. Častna | A |
resnična in pravična je tudi nasprotna trditev. Mi | dotlej | še nismo čutili sreče na konjski živali.Pozimi | A |
vse zmenimo na tvojem domu. Pridi popoldne, | dotlej | pa molči!« »Ali bosta vse kar sama?« se jima | A |
Tam je pasel črednik Tomaž krave. | Dotlej | Lisko še ni zašel med čredo krav.Krave in telice | A |
kako je nerodno štorkljala v prvih čeveljčkih. | Dotlej | je bila od pomladi do jeseni bosa, pozimi je | A |
»Lisica?« sem se začudil. | Dotlej | še nobene nisem videl. »Da, da, lisica tatica | A |
svojo jato kur vsak večer prešteje in da ji | dotlej | še ne manjka nobena. Šele čez kakšne tri tedne | A |
Le poležite še eno uro. | Dotlej | ga postavim.« »Zaspalo se mi je. | A |
hiše ne bo uganjala. Prosim, pomirite Goloba, | dotlej | pa ostane dekle pri nas.Zanesite se name.« | A |
obupavati, Franca. Otroci kar mimogrede dorastejo, | dotlej | boste pa že kako.Bog bo pomagal.« | A |
V enem tednu. | Dotlej | si varen ti in ona.Sedaj na delo! | A |
Opolnoči bo vse tvoje. | Dotlej | še molči, da izginem.Naj ti tekne poceni bogastvo | A |
ga srečal v boju in nisi ga našel med mrliči, | dotlej | sme govoriti Alanka prešerno.Zasužnji me, suni | A |
In ko se vrnejo, ne pogreše me takoj. | Dotlej | bom že preko veletoka.Samo da se dvignejo megle | A |
zaupajte moji misli! Doklèr smo na zemlji sovragov | dotlej | sem vaš vojvoda.Ko se vrnemo, bom zadnji hlapec | A |
Toda takrat se nisem bala; sploh se ni vse | dotlej | nihče ničesar bal.Vsi so radi sloneli na verandi | A |
sebi nekaj novega in bolj polnega, nekaj, česar | dotlej | še ni poznal in česar mu nihče ne more vzeti | A |
Erika. Presenečeno sem spoznala, da sem ga | dotlej | vselej videla samo na pol, dobesedno samo na | A |
ukrenil tudi on. Zaupal jim je neomejeno; vse | dotlej, | ko so mu prvič pokazali, da ga cenijo in da | A |
nihanje svoje kupole. V sitni tesnobi, ki je | dotlej | ni poznala, je uganila, da se ji hoče približati | A |
obdobje v mojem življenju, katerega obrise je | dotlej | še rahljal tihi občutek brezskrbnosti, pravkar | A |
zaslombe, kar sem je vse do konca dobivala od nje. | Dotlej | nisem imela nikakršne možnosti, da bi se bila | A |
čudno pogledali vsi naokoli, ki jih Veronika | dotlej | sploh ni jemala na znanje, da se ne bi povsem | A |
Vendar jo je obenem podzavest še bolj kot | dotlej | opozarjala na to, da se dogaja nekaj usodnega | A |
kar se mora zgoditi, da bo ta večer od vseh | dotlej | najlepši, najzanimivejši in najbolj izpolnjen | A |
streslo. Lina je sedla na stol, ki ji je bil | dotlej | opora. Ustnice so ji vzdržema drgetale. | A |
pomnila do smrti. Vse drugo, kar je morala | dotlej | v sebi preboleti in prilagoditi svojim nespremenljivim | A |
in zazibalo se mu je pred očmi. Dekla, ki se | dotlej | ni bila ozrla nanj, je vzdignila glavo, zakričala | A |
Dovolj časa, kaj ne? Če mi | dotlej | ne ustrežete, tedaj se seznanite s sodnijo, | A |
tako sanjave, mirne in nedolžne ... zdi se mi, da | dotlej | še nikoli ni bil poljubil ženske ...Saj ni govoril | A |
stisnilo od čudne bridkosti, kakor je nisem poznala | dotlej. | Gledala sem za materjo in otrokom in vse solzne | A |
ne čudijo. Napočil je dan kot sem mu videl | dotlej | malo enakih: vzdignil bi se, iztegnil roké ter | A |
z zaspanim čemernim obrazom. Videl ga nisem | dotlej | še nikdar...No, od tistih časov so pretekla morda | A |
pogledal navzgor... . / . / stran 37 . / Nikdar | dotlej | je nisem videl tako natančno; svetilka je bila | A |
dalo. Take zemlje in takega neba nisem poznal | dotlej | in vendarsem bil prirodoznanec po dolžnosti | A |
v fantastično deželo, kakršne še ni videlo | dotlej | človeško okó.In med zvezdami na večernem nebu | A |
polna imenitnih idej, njegove roke so bile polne | dotlej | neznane močí...Zdelo se mu je, da je bilo njegovo | A |
je hotel postaviti posebej zanjo. Kaj takega | dotlej | še niso gledale oči živega človeka.To bo kraljestvo | A |
gradú. Tista noč je bila lepa kakor nobena | dotlej. | Po polnoči je oživelo vse naokrog. | A |
spoznal, da ni duša samó v človeku. Kar je bilo | dotlej | nevidno, je dobilo jasne oblike.Hodili so mimo | A |
tihem zaskrbelo. V svojih načrtih za prihodnost | dotlej | namreč ni upošteval okolnosti, da bi ga utegnil | A |
to je nad človekom nekaj nevidnega, kar se | dotlej | ni brigalo zanj in mu ni storilo nikoli nič | A |
sama in nič nista premišljevala, če je še daleč | dotlej, | ali če je blizu. Razumela je pravi odgovor | A |
novelistom in romanopiscem sledeči, drugi predlog: | dotlej | naj se opusté pri opisovanju junakov, osobitoumazanih | A |
nisem odmašil sedme steklenice ... potrpi, Alma, | dotlej! | “ Pogledala ga je začudena, on pa je točil | A |
moje težje ...“ Videl je, kar mu je bilo neznano | dotlej: | vlaga je zastrla njene oči.Prešinilo ga je kakor | A |
je mahoma prav posebno poželjenje, kakor ga | dotlej | ni poznal.Ozrl se je, da bi ugledal človeka | A |
domovine. Kakor krti so se poskrili v zemljo vsi | dotlej | tako zaslužni in požrtvovalni rodoljubi; učenjaki | A |
nisi videl, nikogar nisi ljubil!“ In nikoli | dotlej | mi ni bilo udarilo na dušo s tako trdo, neusmiljeno | A |
tolažljive resnobe, zdelo se mi je, da nisem zinil | dotlej | še nobene vnebovpijoče neumnosti. Tedaj pa | A |
je pospešil korake. ”Saj bo takoj vse dobro; | dotlej | še lahko počakam ...“ Opotekel se je in ženska | A |
Tedaj se je vzdignil čokati človek, ki je slonel | dotlej | leno zleknjen na klopi.Vzdignil se je in se | A |
svate ... Ta človek je bil blazen, a vêdel se je | dotlej | popolnoma spodobno; vznemirjal ni nikdar nikogar | A |
napitnico; -- za njim neki drugi povabljenec, ki je | dotlej | večidel molčal in pil.Jezik se mu je zapletal | A |
da so vstajali iz klavirja glasovi, kakršnih | dotlej | še nikdar ni čul ... V belih haljah, v srebrnih | A |
mizi ... Domislil se je nečesa posebnega, na kar | dotlej | ni veliko pazil, in bridkost mu je pala na srce | A |
luč, stopili so mu v dušo spomini, kakršnih | dotlej | ni poznal ... Cvetoče pokrajine z zelenim drevjem | A |
”Šele v marcu! Dva meseca še | dotlej, | dva dolga meseca!Zgodilo se bo vse, kakor je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |