Ura je bila deset in več, ko sem stopil k oknu in pogledal navzgor... Nikdar dotlej je nisem videl tako natančno; svetilka je bila blizu okna in ona je obračala proti svetlobi svoj obraz. Na mehkih, trepetajočih potezah je ležala utrujenost kakor uro pred smrtjo, oči so bile široko odprte, toda njih luč je bila motna, - od visoko friziranih las je padala senca skoro do usten...