nova beseda iz Slovenije

brega (2.027)


ziblje, trepeče, ne more nikamor, val ga nosi od      brega      k bregu ... neprestano od brega k bregu, brez  A
val ga nosi od brega k bregu ... neprestano od      brega      k bregu, brez cilja ...Vstane.   A
je bil zganil v tolmunu, nastopil je pot od      brega      k bregu ... nato se je vrnil - od brega k bregu  A
pot od brega k bregu ... nato se je vrnil - od      brega      k bregu ... DIONIZ kakor da ga ni bil slišal  A
Rad vašim ustrezam poveljem.« Že čolnič od      brega      letí In nese oglednike tri; Veslaje pa ribič  A
tudi vsako željo ti izpolni. Čim dalje se od      brega      voziš v čolni, tem večja se odpira plan morja  A
. / stran 57 . / KAČICE Komaj lučaj od      brega      na vodi sva zagledala nekaj črnó nemirnega  A
norost, modrost je zgraditi most; tak, ki sega od      brega      do brega, pa nikogar ne bega. Modrost je stopiti  A
modrost je zgraditi most; tak, ki sega od brega do      brega,      pa nikogar ne bega. Modrost je stopiti na plan  A
galop grlenih madrigalov struge gládi leglo      brega      sipin in sapni sled stesnjenega lesa, s spregatvami  A
vode prosim vsaj dva lonca v suho mlako sredi      brega,      rega, rega, rega, rega!« A škržatek ugovarja  A
veter, kmetič skrben, hiti in prevaža nasteljo z      brega      na breg. Preden zapade sneg, moramo spraviti  A
naslanjajoč se ob zid sem prišel v eni uri z      Brega,      kjer sem stanoval, na Dunajsko cesto, kjer je  A
se, kako naglo se je spreminjalo lice desnega      brega      Soče pod Sabotinom.Neopazno je minevala dolga  A
ki ne more več iz Kanala, in dečki so se z      brega      spuščali nanjo. Branko je šel ko odrasel mimo  A
Zdelo se ji je, da jo sliši, kakó se odsrkava od      brega,      kako cmoká kot otrok.Luka jim je povedal, kakó  A
koncu ulice je zelena stara preproga, daleč od      brega,      med branom in molom San Carlo pa bleščeča pot  A
samo rdečo in razbeljeno strugo čez pristan do      brega.      Čolni so levo in desno te škrlatne poti, motorni  A
plivkajoče vode pod skalami barkovljanskega      brega.      Takrat sem že hodil obiskovat Tomaža v drugi  A
odplavljeno od pogubljenega, a strnjenega človeškega      brega,      sredi morja niča na deskah kakor na zapuščenem  A
lahko razmišljam o njih skoraj kakor z drugega      brega      uničujočega veletoka?Skrbel sem za bolnike in  A
s posebnim pomenom v sebi lepo v vrsti zdolž      brega.      Na enem jamboru visi tablica z okornim napisom  A
v vse smeri, ampak določena pot od sonca do      brega.      »Ko sem bila majhna?« je zdaj nepričakovano  A
morda tudi pikra. Deklè se je vrnilo in šlo z      brega      proti hišam starega mesta.Naj gre, kamor hoče  A
Takó je spet nadaljeval svojo pot vzdolž      brega.     Simfonija, je pomislil.   A
barkovljanskem ljudskem vrtu, da stopajo vzdolž      brega,      ki položno visi k vodi in je kamnit.Oseka ga  A
247 . \/ 4 Potem nad belimi školji zdolž      brega      utripa razgreto ozračje kakor peruti kačjih  A
ribičev, ko se tunere in bragoci odpravljajo od      brega      ponoči na lov. Kakor fantovski zbor v rebri  A
zelenega in sinjega morja in rdeči vinski sok z      brega      in svetla in mlečnata poletna svetloba. NA KONCU  A
oblaki so krčili jezero, oddaljenega veronskega      brega      ni bilo videti, zato je bilo jezero kakor kos  A
II. Parnik je prihajal z nasprotnega      brega,      a bil je v daljavi še drobna belkasta ptica  A
« A tedaj je tudi parnik že bil oddaljen od      brega,      zvonec pa je strojem pod krovom ukazal novo  A
in potem po jezeru počez tja do veronskega      brega;      in spet počez semkaj k Luciani.« Namuznila se  A
motno osvinčila, Luciana pa je stópala zdolž      brega      in se sklanjala nad vodo.Me kliče, je pomislil  A
čakal nanj. Čoln je bil dosti bolj oddaljen od      brega      kakor prvi, in tudi mrak se je bil že zgostil  A
Ko sem se spustil na tla, sem stopil na rob      brega,      ki ga je reka izpodjedala.Tedaj sem prvič opazil  A
široki strugi, kjer se Idrijca mirno razliva od      brega      do brega in se sveti kakor zrcalo. To zrcalo  A
strugi, kjer se Idrijca mirno razliva od brega do      brega      in se sveti kakor zrcalo. To zrcalo se lomi  A
izmenoma ponavljal in prignal svojo razovnico do      brega.     Tam je spet brusil in gledal v Idrijco.   A
In tam vsako leto zacveto prve šmarnice. Z      brega      je priplavalo rezko otroško petje.Kadetka je  A
previdno ozrl, da me kdo ne bi videl z drugega      brega,      sesul češnje iz vrečke ter jih nato začel z  A
Žef, prijel za par čevljev, ki so gledali iz      brega,      in potegnil. - Jezus! -   A
In bilo je res. Stric je prikorakal do      brega,      sedel na prod in se začel sezuvati.   A
se je postaral. Ko je bil kake tri metre od      brega,      je vrgel oklešček po vodi, stisnil puško k sebi  A
Dobro bi bilo, če bi bila vsaj dvesto metrov od      brega,      da bi se na poti lahko premislila.Sicer pa,  A
zabredel v vodo. Obstal je nekaj korakov od      brega      ter se zamaknil predse v valujočo gladino.V  A
ter jo po rahlo padajočem pobočju odvlečejo do      brega,      kjer sta Zavoglar in Čargo že izkopala jamo  A
zemlje z bajto, hruško in klopotcem odtrgala od      brega      ter se začela pomikati iz doline. »No  A
zasije, svetloba se razlije, svet se razpre. Z      brega      priteče deklica, vsa lahna in bleda, prozorna  A
čez reko. Vsi otroci, reče, vsi otroci desnega      brega      poznamo to podobo iz nemirnih noči, ko lega  A
reži. In še preden ga pripeljejo do rečnega      brega,      se njihovi vriski, brundanje in krohot spremenijo  A
binglja ob njem. Mihael, močan kakor bik, ukaže z      brega      zvleči s koreninami vred izruvano drevo, sam  A
lahko plavaš. Predstavljajte si široko reko, od      brega      do brega polno ladij in čolnov, na njih polno  A
Predstavljajte si široko reko, od brega do      brega      polno ladij in čolnov, na njih polno ljudi,  A
so domov. Od tistega hipa, ko ladja odrine od      brega      in se letalo odlepi od zemlje na daljno pot  A
prostori, ostala je veličastna scenerija oceanskega      brega,      kjer lahko ljubitelji poezije podoživljajo pesnikove  A
rečni prod, redki so pomagali, drugi so leže z      brega      gledali, nekoliko s posmehom, nekoliko z upanjem  A
se je in se mirno pomikal pred kuliso črnega      brega      na oni strani.Šel sem k reki, da bi pregnal  A
znak, dragi moj, znak, da prihajajo z onega      brega,      naš znak, ne teror, ne, nobenega terorja ne  A
vidiš, da vsi gorimo, zdaj že prihajajo z onega      brega,     z noži in sovraštvom, prastarim sovraštvom v  A
varnostni častnik. Takoj ko se je skobacal prek      brega      in si pri tem malomarno pomagal z armbrustom  A
odstranil ograjo, prekopal tistih nekaj metrov      brega      in se jim spet izmuznil, toda tukaj je bilo  A
in odrine čoln od kraja. Kmalu se začuje od      brega      sem močan glas: »He, brodnik, stoj, vozi nazaj  A
znal Juri dobro plavati in ni imel daleč do      brega,      vendar izleze le z največjim trudom ves otrpel  A
delavke, so odgrnile jerbase in posedle vrh      brega      po trati h kosilu. Po kosilu so nekoliko pele  A
polzel in drčal vedno hitreje proti robu strmega      brega.     Dekleta so kričala in cepetala od groze.  A
podpiraš mene!« Tako sta priplezala ob vrvi vrh      brega,      kjer sta jima pomagali še obe dekli. »Sedi,  A
treba veliko dni, predno priroma do ónkrajnega      brega      in da Ljubljana ni tako blizu, kakor si je revež  A
. / stran 42 . / Daravno smo šli vedno z      brega      navzdol, nam je bilo vendar strašno vroče, ker  A
zagotavlja, da je podoben vodi, ki se ubija od      brega      do brega, a drugi zopet zdi se sam sebi zapuščen  A
da je podoben vodi, ki se ubija od brega do      brega,      a drugi zopet zdi se sam sebi zapuščen, kakor  A
in rotil očeta, naj se še pravi čas umakne z      brega,      saj še s takimi napori tu več ni bilo mogoče  A
naposled povsem popustil, mlin se je odtrgal od      brega,      piloti pa so starca pokopali pod sabo.Marko  A
ženske sreče, ta, vidiš, ki gre od tega do tega      brega,      ta črta se tu, vidiš tu, neha.Ah nič ne de.  A
pustila ‒ fotíva! Halgato je zmeraj z istega      brega      z istega mesta zrl v reko in s pogledom bredel  A
Odvezal ga je, postavil vanj ovco in odrinil od      brega.     Veslal je in veslal, reka je bila široka, srečno  A
je bila široka, srečno je priveslal do onega      brega.     Kako je bila ovca vesela lepe paše!   A
tretjo. Postavil jo je v čoln in odrinil od      brega,      veslal je in veslal, reka je bila široka, srečno  A
/ stran 54 . / vodo, kar se je je nateklo z      brega      za železniški nasip. Mostiček je bil ozek, neobokan  A
Ovce so ga opazile in jo udrle kot nore z      brega      ter se razkropile na vse strani.Golidrež seže  A
več prijela, svinec je deževal od nasprotnega      brega;      marsikateri mladec je kriknil, lok mu je padel  A
ropot. Krok je kakor divji merjasec udaril z      brega      na pračarje in lokostrelce. Klin Bizantincev  A
Ko boš videl, da so odpluli trijé čolni od      brega,      pridi mi naglo povedat! Luč ugasi!«   A
dvignjenim trizobom, je nastavil naravnost od      brega      v Propontido, kjer je kakor velika, črna groblja  A
odplula. Še enkrat jo je pogledal Epafrodit z      brega,      še enkrat ga je pretreslo ‒ in velik kos njegovega  A
nerodnimi vesli v veletok. Niso še dosegli levega      brega,      ko so se pojavile v stepi črne, nemirne točke  A
uznojili, preden so dvignili mogočno težo z      brega      v vodo.V tla so zabili kole in privezali sredi  A
in tam slišal kričeči glas orača z njive, z      brega      ovčarski zvonec, se ni ustavil in se ni z nikomer  A
enakomerno zanašal nazaj. Bila sem že precej od      brega,      ko sem se previdno ozrla; mislila sem, da ne  A
sem se z vrha nad Savo pa nizdol do njenega      brega      po hrbtu zadričkala po razbeljeni mivki.V plitvi  A
ta isti zeleni odsev, če jaz odidem s tvojega      brega.      »Prvo vprašanje ni tako važno ...  A
v nebo, valovi so ga tiho in rahlo zibali od      brega.     Ni se pritaknil vesla in tudi bi nič ne bilo  A
hitela po strmih lesenih stopnicah, ki so od      brega      držale do vodé; zgrabil sem jo za roko šele  A
Stvar pa je taka in se je izkazala: kdor je z      brega      skočil, ne bo ustavil prej noge, nego v jarku  A
pa kobila še ni spočita.“ Plav je odrinil od      brega.     Štefan je legel na klade in je položil roke pod  A
še v travo so romarji polegli, vse do strmega      brega.      Najprej so pili; in Bog jim je vino tako  A
pisan čebelnjak; in vrtovi, vseprostrani, z      brega      v dolino, iz doline v breg, kolikor daleč je  A
hotela počivati, jo je zanašalo dalje in dalje od      brega.     V obupnem strahu se je pognala naprej, voda se  A
izdihnila od samega strahu, ker ne vidi več      brega      in je morje vsenaokoli.Pa jo vzdramim!“   A
stran, dokler ni bistro premerila razdalje do      brega.      Tedaj pa je spustila v vodo šestero vesel, svojih  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA