bos (557)

Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Kaj jo	bos	zdaj še več jezil? ANŽÈ Nič se ne bojte!	A
PRIMOŽ ml: Kaj? BUDINA:	Bos,	vol, mladi vol ... mladi vol se uči orati od	A
še kakšno pravdo zaradi razžaljenja časti nam	bos	nakopala. KATARINA Jaz si moram olajšati težo	A
Ukaži, da si obrijem samo eno lice, da grem	bos	v nedeljo k maši, da si našijem očitno znamenje	A
onega Bregarjevega Janeza, ki je ob nedeljah	bos	pasel sosedove krave na paši?Vi ste bili poštarjeva	A
/\ .. stran 64 . \/ vas. Nič več nisem bil	bos,	nosil sem kravate in klicali so me za Ivana	A
Veter dal boš dvajseticam, pricapljal nazaj boš	bos.	” “Jaz popeljem se tje v Brno, snubit Judnje	A
Suknjica črn baržun Suknjica črn baržun, v nogo pa	bos,	pa bos, zlata piščalka kljun, to vam je kos	A
baržun Suknjica črn baržun, v nogo pa bos, pa	bos,	zlata piščalka kljun, to vam je kos! Danes tu	A
Pleši, pleši, črni kos! Kako bom plesov, ki sem	bos!	Kam si čevlje djav?	A
čutiš, da spet si bogat , lahko si v trenutku	bos,	lačen in nag! Verjameš, jo ceniš, neguješ vse	A
pamtiveška knjiga. Otipam ga s podplati gol in	bos.	Skoz šipek božam tega katafriga.	A
stran stran potoka. Je juntez tam, in gol in	bos	čepe pobira davščine in ceno viša. V pest predse	A
me je neslo domov, saj sem bil lahek deček,	bos	in golorok.Kmalu je imel oče suknjič in leseno	A
svojega žerjava iz jeklenih ploščic, jaz sem	bos.	Naj grem k njemu?	A
rumeno steklo. Stojim in ni me samo sram, da sem	bos,	nisem samo v zadregi, ujet sem, nič več svoboden	A
niti o rumenih parketih, niti o dečku, ki stoji	bos	na njih in kakor v ogledalu opazuje svoje ponižanje	A
Stal je na mrzlem kamnu. „	Bos	pojdem, bos!" si je pritrdil na glas. „Res je	A
Stal je na mrzlem kamnu. „Bos pojdem,	bos!	" si je pritrdil na glas. „Res je rosa velika	A
verjeti, da je bil res on tisti fant, ki je	bos	in razoglav hodil med vinogradi, nosil zemljo	A
jutranje sonce obsijalo njegovo moč. Stopil bi	bos	po rosnem travniku, stopil v svežo razorano	A
in babe, otroci in starci. Modrijan pa se bo	bos	in v sami srajci opotekal sem in tja, se križal	A
Temnikarju, o črnih fašistih in o Modrijanu, ki se je	bos	in v sami srajci opotekal po cesti, hlapec Cene	A
Na obeh straneh bomo stali. Ti pa se boš	bos	in v sami srajci opotekal po cesti, se križal	A
Toda Nanca je bila že dekle, ko se je Ludvik še	bos	pojal po gmajni.Zrasla je, se razbohotila in	A
slovenskogoriške, čas, ko je v visokem poletju	bos	bredel travo med polji, med hribčki.Vse naokrog	A
mlajša možakarja, pastirja po vsem videzu, eden	bos,	drugi pa v nekakšnem lesenem obuvalu, oba v	A
TLAČIL Sploh se mi ni treba sezuti, rečeš, kar	bos	sem.In bos hodiš sem ter tja po preprogi.	A
mi ni treba sezuti, rečeš, kar bos sem. In	bos	hodiš sem ter tja po preprogi.Rad se dotakneš	A
ni razumel. Odkar je pomnil, je bil namreč	bos.	Pač, pač!	A
je Halgato v hipu prepoznal skovirja. Kar	bos	in razopasan je stekel v snegu.Se spotaknil	A
greva. Stopil sem za njo, še zmeraj kakor	bos	in kakor v tistih hlačah, le da zdaj tudi še	A
mogel razumeti, nenadoma mu je bilo jasno, da je	bos,	v golih nogavicah, čevlji pa da so se razleteli	A
katerem je bil krog vratu privezan mlajši deček,	bos,	raztrgan in odet čez glavo v staro kožuhovino	A
iz Petrovega sela. Ker je prinašal v obednico	bos	in je nosil kito, so se mu hohotale ženske.	A
»Tem bodo trli orehe na glavi.	Bos	ne hodi v trnje!Težko Vlahu siromahu a Turčinu	A
preden ste ga izgnali iz šole. Za njim grem	bos	po ostrem kamenju, gologlav po žarkem solncu	A
glas je bil tisti, za katerim bi bil šel Vazko	bos	čez trnje, poslušno in vdano kakor jagnje za	A
roki škornje, z drugo vodeč konja, je moral	bos	teči kraj njega.In gospod Marijaš je z bičem	A
gospod Muhič v črni suknji in brez copat, pa	bos	tudi ne ‒ seveda ‒ in je bila majhna kranjska	A
Priplazil pa se je tedaj na Menartov dom gologlav in	bos	paglavec.Zavil je okoli hiše, postal pri zadnjih	A
bi razburjala, niti če bi moral Milan hoditi	bos,	saj je bos hoditi celó zdravo, kakor pravijo	A
razburjala, niti če bi moral Milan hoditi bos, saj je	bos	hoditi celó zdravo, kakor pravijo. Ali nezaslišano	A
pred hlevom segel po bičevnik koprivec in šel	bos	krog hiše.Na voglu se je ustavil in se skril	A
vozeh. Iz hleva je stopil Mokar, za njim kar	bos	in na pol oblečen Miha. Šla sta preko dvorišča	A
kmečkemu dečku, ki ji je bil za nosača - kar	bos!	»No, deček, koliko sem ti dolžna?« ga je vprašala	A
naglo vstala. Sam sem si sezul čeveljce in	bos	drobil za njo proti domu. PRI KOŠUTJI LUŽI Kadar	A
zategnjeno vpraša: »Boos (kaj)?« ‒ »Oh, ni bil	bos,	ne, je imel kosmate noge.« Iz zadrege ju reši	A
Ni jih utegnil pobrati.	Bos	je drvel dalje.V zadregi je pozabil, da bi bil	A
brezo. Samo Gros mu je bil kos, ki je tekel koj	bos.	« Medved na hruški Burja je vrtinčila gost	A
čeprav ji je cesar branil: »Ne spodobi se, ker je	bos!	« Da bi ne bilo kaj napak, je šel z njo tudi	A
lakomnost. Še ponoči je časih vstal in šel	bos	na vrt. Nazadnje ga je zmoglo.	A
prihropel do hiše, je sunil škornje z nog in	bos	tipal v izbo.Rahlo je odprl duri, skozi katere	A
se je splazil iz postelje, odvezal škatlo in	bos	neslišno šel k Luciji.Veselka je slonela z glavo	A
čevljih niti ne govorim, v njih si lahek, kakor da	bos	hodiš po travi!Zadnjič je bil v podjetju spet	A
kakor se je prikazal vsako nedeljo. Stal je tam	bos,	samo v srajci in v hlačah, škilil je na Aleša	A
vrata in prikazal se je veliki hlapec Šimen.	Bos	je bil, samo v hlačah in srajci, in še seno	A
plah fant je bil, zelo slabo oblečen; poleti	bos	in golorok, pozimi zavit v zakrpano predolgo	A
ki so ga boleli, ker je hodil ob delavnikih	bos.	Nato je popil kavo, gorko sivkasto vodo, ter	A
omagoval pod njim celo močni Simon iz Cirene.	Bos	je bil otrok, ki je nosil križ, in tudi nog	A
sredi gruče mladega fanta, skoraj še otroka.	Bos,	golorok in gologlav je bil, drobno telesce je	A
za hip razmeknila. Sredi gruče se je prikazal	bos	in gologlav človek, ves raztrgan, povaljan in	A
Temno je bilo v zakristiji in tiho; Tone je bil	bos	in tako tudi njegovi koraki niso motili tišine	A
debeloglav, kodrolas deček; še krilo je nosil in	bos	je bil.Z drobnimi koraki, ihte in kriče je tekel	A
kanton ob cesti. Prišel je mimo mlad popotnik:	bos	je bil in prašen, pač lačen tudi, oči njegove	A
svetu; dal bi hlače in škornje, sam pa bi gazil	bos.	Če bi kdo zaslužil, da bi ga dali živega v pratiko	A
Gospod c. kr. sodni adjunkt Malar je stal v travi	bos,	gologlav in brez telovnika, v nedolžni zadregi	A
Tako sem hodil časih v sanjah, ko sem zašel	bos	na glavni trg -- in baš nedelja je bila in sonce	A
poznali in so me pozdravljali, jaz pa sem bil	bos	... Senca njegove ”nespodobnosti“ je legla	A
prekratkih, zelo obnošenih in razcapanih hlačah,	bos	in brez klobuka; obedve roki je držal tik pred	A
ne more se mi zgoditi drugega, kakor da sem	bos	in lačen, tega pa sem navajen.“ ”Tako bi	A
da se nosi visoko, ki je še pred tremi leti	bos	in raztrgan capal po klancu ...Rad ga imam, tega	A
briga vse, dokler je pogum in upanje v srcu!	Bos	in brez brašna bi romal v Monakovo in iz Monakovega	A
me briga življenje drugih ljudi? ... Sam hodim	bos,	pa bi miloval druge, ki imajo vsaj cokle!“	A
Kurent?“ - In kadar se je povrnil, razcapan,	bos	in gologlav, kakor je bil, ga niso vabili:	A
ženske pa ga še celó niso pogledale, ker je bil	bos,	kuštrav, umazan in cunjast, da se Bogu usmili	A
toplega zapečka; takrat je védel, kdo da je.	Bos	je bil; ogoljene in razcefrane hlače so mu segale	A
človeka v razoru kraj ceste. Starec je bil,	bos	in golorok.Glava je visela v rázor, gole noge	A
težkim korakom, ni se ogibal ne luž, ne blata;	bos	je stopal, čevlje je nosil na hrbtu.Vekal je	A
mašo. ”Da ne treščim nevreden prednjo, kakor	bos,	neumit in nepočesan!“Poizkušal je, da bi jo	A
“ In glej, nenadoma so izginile sanje. ”	Bos	in ubog!“ Visoko so se bile vzdignile sanje	A
videl Jokec in kakšen je bil? Ni bil več Jokec,	bos	in zakrpan in ubog, temveč velik je bil in odet	A
nadzornikom v novi črni suknji, s cilindrom v roki,	bos,	s privihanimi hlačami in ranjenimi koleni.Nadzornik	A
Podoben je bil popotnemu godcu; majhen, droben,	bos,	golorok; oči pa so bile svetle in so se smejale	A
žejen, ves umazan in posvaljkan, neobrit, napol	bos	-- človek, ki se ga kristjani ogibljejo in ki	A
Mislite si! Tam vam stojí razcapan človek,	bos	in gologlav, s skuštranimi lasmí in suhim, umazanim	A
stran 69 . / Tam vam stoji razcapan človek,	bos	in gologlav, s skuštranimi lasmí in suhim, umazanim	A
Gradarju pot in stopil je na cesto gologlav in	bos.	Nebó je bilo jasno in zvezde so gorele.	A
povrhu; ali če si obut, si čevlje obriši, če si	bos,	si noge umij v travi, preden prestopiš ta lepi	A
zasijala iz njih; roke so omahnile. ”Kaj pa hodiš	bos	po izbi, da kašljaš ves dan?“On pa je vedel	A
mesto dolgo in široko ... glejte, napol sem že	bos	... Oj, gorje človeku, ki je bolan in bos!Gledajo	A
sem že bos ... Oj, gorje človeku, ki je bolan in	bos!	Gledajo ga ljudje postrani, komaj da ne pljunejo	A
delo nakopičeno, čaka mojih željnih rok. Ali	bos	si in bolan, pojdi v božjem imenu!... Kako je	A
gospod? Ker si lačen, ostani lačen, ker si	bos,	ostani bos, ker si bolan, umri!Ali je to pravično	A
Ker si lačen, ostani lačen, ker si bos, ostani	bos,	ker si bolan, umri!Ali je to pravično, ali ni	A
Peš?	Bos?	Popotnik, ki trka od hiše do hiše, v nadlego	A
Odkod to sukno? - ga vprašajo. Zakaj	bos	je bil in ves se je tresel.On pa stoji tam,	A
davno, oh že davno minule čase, ko sem hodil	bos	in lačen po pustih ilovnatih klancih med notranjskimi	A
zapazim, da stojim na cesti ves razcapan, napol	bos,	neobrit in nepočesan in lačen. ‚No,‘ si mislim	A
Klada!	Bos	je in raztrgan, pa se napije po nečloveško!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani