bizanc (228)

sinovom in naši zemlji, maščevanje bogovom, ki jih	Bizanc	zaničuje.Dokler je kaj sonca, dokler je kaj	A
bizantinske podložnike, da se je tresel pred njimi sam	Bizanc.	Ali on jih je pregnal preko Donave, da so se	A
krepkih in postavnih, je že dal odgnati po cesti v	Bizanc!	Ali Bizanc je kakor morjé.	A
je že dal odgnati po cesti v Bizanc! Ali	Bizanc	je kakor morjé.Vse pogoltne, pa je vedno lačen	A
je spal na golih tleh. Zame, ki me je poslal	Bizanc,	da kot pokoren hlapec pometem barbarske smeti	A
»Bedak! Res te občuduje	Bizanc,	res te je imenoval cesar zadnjič stebèr cesarstva	A
Udari, zmagaj, potem pa pridi vendàr v bleščeči	Bizanc,	se pozabavaj, napij in naužij in se zavleci	A
trikrat v Bizancu in sedaj ga je vedla pot zopet v	Bizanc.	Zvedel je namreč po trgovcih, ki so prišli k	A
takih časih so od vseh krajev vreli barbari v	Bizanc.	Bili so postopači, kruha in zabave lačni ljudje	A
jim pobere živino in jo upoti naglo po cesti v	Bizanc.	Podpisal se je cesar: Justinijan, zmagalec Alanov	A
besi, po krzno! Oderemo vas, da ponesete v	Bizanc	mehove iz lastne kože.« Nato je planil v gozd	A
da je vojska razdvojena!« »Mar naj gredo v	Bizanc	gonit cesarjeve mline!« »K ženskam naj gredo	A
Tunjuš je zlezel s konja. »V	Bizanc,	da nalažemo carja in dobimo denarja.« Tunjuš	A
Sedaj je zemlja prosta. Pred	Bizanc	greš lahko, če utegneš in se ti ljubi!« »Ej	A
»Vprašaj!« »Ti greš v	Bizanc?	« »V Bizanc!	A
»Ti greš v Bizanc?« »V	Bizanc!	Pri teh divjakih mi ni biti.	A
da si sedaj edini sin.« »Prav zato hočem v	Bizanc.	« »Šetek te je otvezel na vrv in ti zadavil pamet	A
Tunjuš je zvitorepnik. V	Bizanc	gre, tam naju prodá Upravdi za stare konjske	A
da so posadke ob cesti, ki drži preko Hema v	Bizanc,	tako majhne, da bi jih združeni Sloveni po Hilbudijevem	A
mu kanila v pamet taka misel: Iztok na poti v	Bizanc!	« Topot se je bližal.	A
pokrajinah. Z bobnečimi besedami mu je opisoval	Bizanc	in veselje v njem ter pravil, da ga v osmih	A
so zadonela po cesti, ki drži mimo Odrina v	Bizanc.	DESETO POGLAVJE Čemeren se je prebudil Tunjuš	A
trgovec Radovana. »Da te smeva spremljati v	Bizanc.	Tja sva namenjena.«	A
Slovena sta nas izdala. Epafrodit se je vrnil v	Bizanc.	« Tunjuš je zaškripal. »Kdo je razodel nakano	A
bilo naravno srce treh celin. Dvignil se je	Bizanc,	novi Rim, ob sinji Propontidi, na sedmih holmcih	A
bogastvo Arhipela in Egipta se je zlivalo v	Bizanc,	afrikanska in evropska umetnost sta se kosali	A
mogočnih valovih in vsi valovi so tekli k srcu, v	Bizanc,	ki je slonel kakor velikanski dragulj na bajnem	A
cesarska straža je spoštljivo pozdravila. Ves	Bizanc	je poznal trgovca, vsak prostak je vedel, da	A
»Iztoče, sedaj pa na noge! Nisva prišla v	Bizanc,	da bi ležala. Povedem te v mesto, da vidiš svet	A
Ali sta pomagala potolči Hilbudija? Ves	Bizanc	žaluje za njim.Pod njegovim praporom sem služil	A
zavistni poveljniki in poslali hitro jadrnico v	Bizanc	do Justinijana.Pisali so mu tožbo zoper Belizarja	A
na voljo, da ostaneš v Afriki in odpošlješ v	Bizanc	Gelimerja in ujetnike, ali pa se vrni sam in	A
Kartagini posadko Herulov in se pripravil na pot v	Bizanc.	Hitel je, da bi se opravičil pred cesarjem in	A
na odhod in najhitrejša jadrnica je nesla v	Bizanc	poročilo, da se vrača zmagoslavni vojskovodja	A
koncev šli za klicem »panem et circenses«, je bil	Bizanc	v januarju tistega leta nabit in natlačen ljudstev	A
Upravda triumf Belizarju, a vedel je sam in vedel	Bizanc,	da je triumfator vendarle mogočni despot sam	A
rotil se je na Peruna, če ostane živ, da ne bo	Bizanc	nikdar vkoval v verige svobodnih Slovenov.	A
mehkužnega vraga, povedal o sramoti, ki jo pripravlja	Bizanc	premaganim junakom, O, mladci bi šli in nesli	A
Ti si zmagal. Danes te proslavlja	Bizanc.	Zmagalca Belizarja so pozabili in več se govori	A
trgih se je zgrinjala množica. Ves klečeplazni	Bizanc	je že vedel, kako je odlikovan Epafrodit.Tisoči	A
In mož je pristavil: posvari ga, očka! Ves	Bizanc	vé, da ljubi Ireno Azbad.Zato te svarim.	A
Zedinili so se. Vojska se zgrinja nad	Bizanc.	Ječmenovo klasje se je gibalo v ravnini, ko	A
zdihuje v ječi, mordà goni mline, kaj se vé!	Bizanc	je gnezdo gadov, brlog tolovajev in jama razbojnikov	A
sklep, da se vrne domov pa zopet s svojci pred	Bizanc,	tako je bil prepričan, da privede s seboj k	A
kajne, da pojde Irena z menoj, ko zapustim	Bizanc?	« Epafrodit je umaknil roké s čela, še hitreje	A
ramena in rekel: »Iztoče! Kakor zlatá vrata v	Bizanc,	tako so lepe in močne tvoje prsi.Ali notri kljuje	A
s Svaruniči ob Aluti in tostran Donave zoper	Bizanc.	Oj, bili so sokoli mladi Svaruniči, ki so padli	A
»Gospod, ti si vseveden!« »	Bizanc	je vseveden, ne jaz.Govori, kar te vprašam!	A
poslušal je svet starega Grka. »Ker poznam	Bizanc	in dvor bolje od tebe, zato se mi pokori in	A
v mojem imenu, tedaj pojdite na večer vsi v	Bizanc,	kakor da greste v pivnice, brez orožja.Na Teodozijev	A
Toliko bolj jo je mučil Epafrodit. Ves	Bizanc	ga je poznal, čislal ga je dvor.Upravda mu je	A
za beg. Precèj temna noč se je razgrnila na	Bizanc,	Vodomet v peristilu se je svetil kakor sivkasta	A
Resnica, Iztok! Ves	Bizanc	trdi tako!« Ko je suženj zapahnil vrata, je	A
služba, očka. Upravda ga je povišal, da se čudi	Bizanc.	Sedaj ima dela v obilici« »Že vem, vse sem zvedel	A
Nikar! Ves	Bizanc	je s teboj.V triumfu se vrneš od pravde.«	A
Epafroditovem begu se je že v rano jutro razburil ves	Bizanc.	Kakor požar v preriji, v katero buti orkan, je	A
porojena iz surove sebičnosti, je pozabila na	Bizanc,	pozabila, da visi nad njo koščena roka mogočnega	A
prijateljicam in drugo jutro bo govoril o pismu	Bizanc	na forih, seveda ne javno, ampak govoril bo	A
pokrili usta, da bi se ne čulo dihanje. Ves	Bizanc	je vedel, da je Iztoka car imenoval za magistra	A
Občutil je nenadoma tesno bolest v srcu.	Bizanc!	Štirideset let je bival v njem, zaslovelo je	A
tistemu, kateremu je dolgoval sam življenje. »O,	Bizanc,	kako si ostuden,« je izpregovoril na glas.»Sedaj	A
preganjanja in stikanja za seboj! Predobro je poznal	Bizanc,	kjer se je moralo vedno verjeti nasprotno, kar	A
ugodna. Srečali so nekaj bark, ki so plule v	Bizanc.	Vse so poznale Epafroditovo jadrnico in vse	A
Zakaj tukajšnji prefekt gotovo naznani takoj v	Bizanc,	da sem se res potopil, ladje, ki me brez dvoma	A
drug prijatelj, ki te otme ‒ zakaj ta mora v	Bizanc	pred despota, ki sem mu prisegel zvestobo!«	A
da si prenočeval v Čemi, ko si se vračal v	Bizanc?	« »Prenočeval, pa še prav dostojno.	A
edinost. Premišljeval je, kako jim naslika podli	Bizanc,	kako jim zbudi slo po rodovitni zemlji onstran	A
velmož, sem pa vojak, ki ni zaman šel krast v	Bizanc.	Nisem se vrnil praznih rok in ne prazne glave	A
Zopet molčite! ‒ Odgovarjam:	Bizanc	jih je nahrulil, tisti Bizanc, ki se trese pred	A
‒ Odgovarjam: Bizanc jih je nahrulil, tisti	Bizanc,	ki se trese pred Sloveni, ki nima vojakov, da	A
vojakov, da bi se pomeril z nami, tisti gnili	Bizanc,	ki se redi od domačih prepirov med narodi.	A
katero jima je nadel izdajalec Tunjuš, ki hodi v	Bizanc	po klekat pred Upravdo in jemlje zlate denarje	A
šleme, jih je pograbila plahost. »Hilbudij!	Bizanc!	Upravda!« Ti vzkliki so se razlili med stoke	A
odpoveduje prefekturo v Toperu ter ga kliče v	Bizanc,	kjer bo sicer živel v blesku, toda ob carski	A
/ rovostjo veslače, se mu je zavlekla pot v	Bizanc	nenavadno dolgo.Takoj se je namreč dvignil močan	A
je mladeniča ljubil kakor sina. Zakaj, o tem	Bizanc	molči.Povem ti pa, da je bil to vojak, kakršnega	A
Rustika, ga zadovoljil in nalagal, da mu je pot v	Bizanc	uglajena.Zakaj despojna ne pozabi nikdar, da	A
poročilo o Epafroditovi smrti je vznemirilo ves	Bizanc.	Senatorji so na trgih glasno govorili o strašni	A
privoščil Iztoku, da bi ga privlekli nazaj v	Bizanc.	Marsikdo je zastavil zadnje statére za Iztoka	A
posestnikov, ki so pustili zemljišča, so se nateple v	Bizanc	ali uskočile preko meje k sovražnikom cesarstva	A
ne pa general v primeri s tem barbarom! Nad	Bizanc	pride!Naj pride!	A
ugrabljene Ljubinice z Iztokovimi zasledovalci v	Bizanc	pred Upravdo, je dospelo nemudoma poročilo,	A
pod Iztokov meč?« Ko je legal večerni hlad na	Bizanc,	so jezdili trije odposlanci skozi Odrinska vrata	A
Rustik ‒ ,« je ponovila sužnja. »Ta gori za	Bizanc.	Če me odpošlje na dvor?	A
Glasno lahko preklinjajo v Atenah moji prijatelji	Bizanc	‒ naše kletve ne segajo preko morja do Propontide	A
ima uprto proti polnoči, proti cilju. »Nad	Bizanc!	« grmi krog njega.»Maščevanje!« kriči srce.	A
»Ne jokaj, kraljica! Tvoj ljubec je šel v	Bizanc.	Samevala boš!«	A
Samevala boš!« »V	Bizanc?	Tunjuš?O, o, usmiljenje ‒ otmi me iz njegove	A
pesjan drugod, mordá jo je vzel celo s seboj v	Bizanc.	Najrajši bi bil pustil Balambaka pred šotorom	A
maščevanjem. Domislil se je Tunjuša, ki je odšel v	Bizanc.	»Ne ognem se ti, kravjerepnik, ne uideš mi!	A
Filipopel, s trdnim sklepom, da pojde naravnost v	Bizanc	iskat Huna. Ker je bil prebrodil že vse kraje	A
juga na sever. Gradišča Slovenov me goste in	Bizanc	odpira taberne, ko zapoje moja struna.In ne	A
ustnico, ker je že pozabil ukane da je nalagal ves	Bizanc,	kakor da je Iztokov oče. Numida je naslonil	A
v ljubezen, ki zagori v grozno preteč ogenj.	Bizanc	zatrepeta, njegovim orlom udarijo na perut sokoli	A
Svaruniča, ki so mu švigali ognji iz oči. »	Bizanc	se je zvezal tudi s Heruli zoper nas!Prekletstvo	A
»Bratje, na delo! Nad	Bizanc!	« Razpalil je še bolj ogenj med Anti.	A
gozdu, vrh griča. »Devet bratov mi je umoril	Bizanc	‒ stoterno maščevanje zanje!Sestro Ljubinico	A
maščevanje zanje! Sestro Ljubinico je umoril	Bizanc	‒ kdo drug?Hun ni bil sovražen Slovenom, doklèr	A
Upravda! Maščevanje zanjo! Ireno je preganjal	Bizanc	in mučil in jo hotel oskruniti, O, maščevanje	A
Drenopelj, da bi sprejel Ireno in jo odvedel v	Bizanc.	V carski palači jo je zaman čakala Teodora.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani