Afrikancu se je talila resnoba na licih. Godčeva hvala mu je prijala, segel je takisto po vinu in odzdravil: »Mnoga leta oče junaka Iztoka!« Radovan se je vgriznil v ustnico, ker je že pozabil ukane da je nalagal ves Bizanc, kakor da je Iztokov oče. Numida je naslonil komolec na kozjo kožo in ponosno pričel povest o Irenini osvoboditvi.