nova beseda iz Slovenije
Suschenko: Ali se živali smejijo? | Bergson: | Esej o smehu. Izrezki iz časopisov, fotografije | A |
zelo dolgčas po knjigah. »Oh, moj ljubljeni | Bergson, | kje je ostal, in Aristoteles. Oh, samega ljubega | A |
popravljam iz dneva v dan.« Veliki filozof Henri | Bergson, | ki je spisal znano knjigo o smehu, je pripovedoval | A |
našega stoletja - poleg Husserla na primer tudi | Bergson, | Heidegger, Levinas in drugi - poudarjajo prvenstvo | B |
stoletja obširno pisal francoski filozof Henri | Bergson... | Janez. Oprostite, mojster, kaj pa Hegel? | B |
prioriteti časa v prvi in prostora v slednji. Henri | Bergson, | filozof ”življenjskega elana“, je na začetku | B |
uhaja razumevanju znanstvenega spoznanja“ [ | Bergson, | 272] - in ”zunanjim“, znanstveno ”objektivnim | B |
na enak ali vsaj analogen način kot prostor. | Bergson | je zelo oster kritik ”prostorjenja“ časa: | B |
specifičnosti, ne časa v njegovem teku.“ [ | Bergson, | 273] Bergsonova kritika znanosti ob prelomu | B |
strani ter filozofijo in umetnost na drugi. | Bergson | pojmuje znanost kot deterministično - tako se | B |
bi ga videla znanost, po kateri je, kot meni | Bergson, | ”vse naenkrat dano kot na kinematografskem traku | B |
fizikalnim in filozofskim časom, ki jo je začrtal | Bergson | in se je uveljavila v znatnem delu filozofije | B |
Cambridge University Press, Cambridge, 1996. | Bergson, | Henri: Ustvarjalna evolucija, prev. Zoja Skušek | B |
evropske, predvsem francoske mislece, kot so npr. | Bergson, | Merleau-Ponty, Lyotard, Foucault, Lacan, Bourdieu | C |
prostora in njegovih določil. In kako misli | Bergson | zvezo razsežnega in trajanja oziroma telesnega | C |
idejo kvalitativne heterogenosti, ki naj bi jo | Bergson | prevzel od nemškega matematika Bernharda Riemanna | C |
neodvisno od štetja. Prav to razlikovanje naj bi | Bergson | predelal tako, da je zveznost pripisal le trajanju | C |
raziskovanje. "Naš duh," pravilno ugotavlja | Bergson, | "ima neubranljivo težnjo, da šteje za najjasnejšo | C |
zakonom narave, že zavezan veliki usodi. 1 Henri | Bergson, | La Pensée et le Mouvant, Pariz 1934, str. 231 | C |
refleks med evolucijo, kot je zelo dobro pokazal | Bergson, | po malem kompleksen, se razteza v prostor in | C |
absurdnosti do kraja. Tako Vladimir Kralj, Henri | Bergson | pa dodaja, da smeh ne bi dosegel svojega namena | D |
zgodovine, kot so Vladimir Solovljev, Henri | Bergson, | Mark Twain, Henrik Ibsen, Rudyard Kipling in | D |
temu dobili tudi Tagore, Yeats, Mann, Shaw, | Bergson, | Pirandello, Gide, Eliot, Faulkner, Hemingway | D |
tudi Pirčeve vsebinske smernice, po katerih » | Bergson, | ki smešnosti in komike ne loči, zato pa ironijo | D |
Kaj je religija? | Bergson | pravi, da je religija pripovedovanje zgodbe | D |
očitali neusmiljenost. »Francoski filozof Henri | Bergson | je napisal izvrstno knjigo o smehu.Po njegovem | D |
1947). 1941 Umrl je francoski filozof Henri | Bergson, | ki je opredelil procesno filozofijo (rojen 1859 | D |
vzornikov, francoski filozof in nobelovec, Henri | Bergson. | Kocbekovo duhovno izhodišče je bila večno odprta | D |
tisti mentalni prevari, ki jo je nekoč Henri | Bergson | poimenoval »retrospektivni determinizem«.Pravzaprav | D |
1947). 1941 Umrl je francoski filozof Henri | Bergson, | ki je opredelil procesno filozofijo, ki zavrača | D |
1850). 1941 Umrl je francoski filozof Henri | Bergson; | opredelil je procesno filozofijo, ki zavrača | D |
leta 1932 prvi uporabil francoski filozof Henri | Bergson | v knjigi Les deux sources de la morale et de | D |
morale in religije). Eden od obeh virov, pravi | Bergson, | je plemenski in vodi v zaprto družbo, katere | D |
1850). 1941 Umrl je francoski filozof Henri | Bergson. | Opredelil je procesno filozofijo, ki zavrača | D |
Musil, Kipling, Huxley, Böll, Hesse, Bulgakov, | Bergson, | Malraux, Camus ..., da ne govorimo o Jamesu | D |
1829). 1941 Umrl je francoski filozof Henri | Bergson, | ki je opredelil procesno filozofijo, ki zavrača | D |
Musil, Kipling, Huxley, Böll, Hesse, Bulgakov, | Bergson, | Malraux, Camus ΄..., da ne govorimo o Jamesu Joyceu | D |
Monografija dr. Andreja Capudra Henri | Bergson | filozof prve kategorije? Capudra navdušuje | D |
soodnosa med dušo in tehniko - Dr. Anton Stres: | Bergson | pokazal, kako dobro deluje človekova logika | D |
obsežno monografijo dr. Andreja Capudra Henri | Bergson, | intuicija in misel. Capuder, sedanji veleposlanik | D |
Stres. Iz debate je bilo razvidno, da je Henri | Bergson | (1859-1941) za Capudra svetovni filozof prve | D |
v petem stoletju in se ga je drznil oživiti | Bergson | v svoji obliki in svoji žlahtni besedi konec | D |
že ob doktoratu o Bretonu in nadrealizmu. | Bergson | ugotavlja, da se intelekt, brž ko se loti stvarnosti | D |
treba izluščiti globlje človekovo gonilo, ki ga | Bergson | imenuje intuicija.Ta se v dejanju razširi s | D |
Bergsona iz vrst filozofa Alaina, češ da je | Bergson | v bistvu zmes Plotina in ameriškega sodobnika | D |
znanega predstavnika ameriškega pragmatizma. | Bergson | predstavlja zelo jasne meje človeški logiki | D |
področjih bivanja, ki so za človeka najbistvenejša. | Bergson | je edini filozofski pisatelj, ki je prejel Nobelovo | D |
literaturo. Stres je na vprašanje Dela, zakaj | Bergson | zanj ni prvorazredni filozof, tako kot je za | D |
življenjska, tudi politična; nauk o življenju. | Bergson | je res zmes, neka nova izdaja Plotina in Jamesa | D |
1940). 1941 Umrl je francoski filozof Henri | Bergson, | ki je opredelil procesno filozofijo.Ta zavrača | D |
toliko bolj zanimiv. Francoski filozof Henri | Bergson | je leta 1899 izdal Esej o smehu.V svojem delu | D |
Batailla zmotilo pri Bergsonovi teoriji smeha? | Bergson | izpeljuje zelo staro teorijo, ki sestoji v premisi | D |
zgodilo, bi se nam smilil in se mu ne bi smejali. | Bergson | na tej točki - v začetku 20. stoletja, na vrhuncu | D |
zdi tudi skupnost smejalcev, kot jo predvidi | Bergson, | saj jo konstituirajo tisti, ki se smejejo, medtem | D |
popolnoma odklanjajo racionalizem (Nietzsche, Freud, | Bergson | in drugi); popolnoma sicer niso prevladali, | D |
Anekdota Francoski filozof Henri | Bergson | (1839 do 1941), ki je napisal celo knjigo o | D |
mrtvega na pločniku pred hišo na Place Henri | Bergson | in odprto okno njegovega stanovanja.Mimoidoči | D |
definicija, ki jo je francoski filozof Henri | Bergson | lahko povzel iz razglabljanj o »problemu« smeha | D |
filozof Mihail M. Bahtin, francoski filozof Henri | Bergson, | njegov rojak, romanopisec François Rabelais | D |
Jean-Paul Sartre, Maurice Marlau-Ponty in Henri | Bergson. | Kaj je film? je v francoščini izšla tik pred | D |
Kakor je to čudno, pravega vzroka ne navajata ne | Bergson | ne Capuder - nemara je zanju premalo filozofski | D |
mislecih in piscih (Spinoza, Hume, Nietzsche, | Bergson, | Proust); knjige, ki jih je pisal v dvoje s Felixom | D |
tudi odločilno skrivnost človeške eksistence. | Bergson | smeh opisuje kot peno, ki se razpusti, če jo | D |
priznavali najpomembnejši misleci te dobe: H. | Bergson, | M. Heidegger, S. Freud, K. Barth, K. Jaspers | D |
Nietzsche in Mill, v našem stoletju celo Croce in | Bergson, | pa zbrana druščina sijajnih literatov - Milton | D |
in mislijo, da so filozofi, ne, tam je Henry | Bergson | pravilni odgovor na vprašanje, ki ga postavijo | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |