nas (1.301-1.400)

vleči. Očitno je bilo, da	nas	hočejo počasi zlomiti	A
za napad, in enako na	nas,	ki smo bili vsak hip pred	A
vsiljiva misel: dokler	nas	prodaja, počasi, po kosih	A
amnestije bo šlo naprej.« »Če	nas	Alojz ne bo zvozil,« je	A
večna. In kaj je čakalo	nas?	Nič boljšega nič slabšega	A
vsak dan njihov Jahve, na	nas	nihče; mogoče, mogoče	A
nekoga drugega. Ob sedmih	nas	je spet sklical Mrak.	A
mesecih z drugo ladjo, ki	nas	je pobrala, vrnil domov	A
pokopališča. Takšne imajo pri	nas	na grobovih.Kje si ga	A
mu odgovarja: V zapor	nas	pelješ.Sestra joka, potem	A
Združenim narodom, zaradi	nas	Bogu v nebesih ali Hudiču	A
upravnega trakta. Zadržali	nas	bojo pred blokom A, medtem	A
vhodu, pri vratarnici. Ce	nas	napadejo od zunaj z vso	A
Ena proti deset, so	nas	učili, napadalcev mora	A
treh blokov. Pričakala	nas	je mirna in negibna tišina	A
bil pogumen, sovražil	nas	je.Ta, ki ga je mrcvaril	A
je rekel Johan. »Ali	nas	reši pitbul ali pa se	A
enkrat konec. Nagarbali	nas	bojo s pendreki, da bomo	A
kilometer zunaj, nabili so	nas	z minometi.Točno so zadevali	A
Potem so užgali noter. Vse	nas	je razmetalo naokrog.	A
tirana začeli pobijati	nas,	ki smo bili zaprti po	A
ne sreča kriva, uničil	nas	je vsakršen človeški drek	A
avstro-ogrske zidove, ki so	nas	čez dan lepo varovali	A
Osemnajst let sem imela. Do	nas	je pritekel sosed in vpil	A
smo medije, v dobrobit	nas	vseh - če bi ljudje zvedeli	A
strah kot pogum. »Tu	nas	čaka prava vojna, mi pa	A
azburjenega. »Boš počakal, da	nas	zvlečejo na bojišče, kjer	A
pobegnemo, pa armada zmaga in	nas	postavijo pred puške?	A
potem nihče ne bo mogel za	nas	reči, da smo k temu kaj	A
Slovenijo so napadli, prasci!	Nas!	«Še glasneje je zajokala	A
grlu dela cmok. »Kdo	nas	je pa napadel?« »Naši	A
nedoumljiv. »Napadla	nas	je jugoslovanska ljudska	A
nasmehnil: »Torej zoper	nas...	«Nasmeh je postal še bolj	A
protiletalskimi streljajo na	nas,	čeprav so prepovedani	A
močna radovednost, ki	nas	sili, da se zberemo okoli	A
strani ceste nasproti	nas,	zgrešijo, pade po nas	A
nas, zgrešijo, pade po	nas,	če pa mi pod nerodnim	A
manevru se bo vrnil in	nas	mitraljiral! Pokonci!	A
ki je pripeljal mimo. »	Nas	boste, prosim, zapeljali	A
poslušala. »Ne, pri	nas	divja čisto prava vojna	A
razburjeno prekinila. »Armada	nas	tolče z letali...«Siloma	A
jaz vem, kar vidim! JLA	nas	napada, ni res, da hočejo	A
je jasno? Vaši fašisti	nas	že tri dni pobijajo, bombandirajo	A
in vprašala, ne pa, da	nas	fila s srbijansko propagando	A
vojske: »Boško, le kam	nas	bo to pripeljalo?«Soprog	A
kot pilota pošlje nad	nas,	Slovence...«Na oči so ji	A
oglušimo; prevelika svetloba	nas	oslepi; dotik razbeljenega	A
Amerika nam že grozi, da	nas	ne bo priznala, enako	A
poraza, kajti zgodovina	nas	uči, da nobena zasedba	A
bleščali v mesečini. Ta ura	nas	bo še jebala, je pomislil	A
žepa potegnil nož. »Če	nas	boš prijavil, bom zaklal	A
nazaj v kason. »Ustavlja	nas,	« je komaj slišno izdavil	A
kam smo prišli? Je pri	nas	tako zelo hudo?Čutil je	A
smem, me čakajo, tukaj	nas	nenehno selijo, ker nas	A
nas nenehno selijo, ker	nas	lovijo...«Glas se mu je	A
teritorialci pa so na	nas	udarili z levega in desnega	A
odgovoril z vprašanjem: zakaj	nas	pa vi peljete tja?Dobro	A
onih krajih, lepo; pri	nas	je pa še lepše.«Ker Dolinci	A
segali smo naprej. Stari	nas	gleda nekaj časa, pobere	A
Ostani vendar rajši pri	nas;	boš pa nama pomagal.«	A
tudi nisem, E, pa pri	nas	rada trga; menda delamo	A
kislega zelja jesti. Kar pri	nas	bodi! Poglej, kako te	A
‒ Saj tudi delaš pri	nas;	to malo, kar dobiš, to	A
tudi bolj varen si pri	nas	ko drugod, kjer bi nihče	A
rad, in ti ostaneš pri	nas.	Veš kaj?	A
roba?« »Moja, in pri	nas	se pravi pri Pečarju.	A
se vračajo domov. »Pri	nas	bi tudi potrebovali enega	A
odvrne oni glas. »Pri	nas	te ne moremo prenočiti	A
moremo. Poliček vina bi	nas	pač drugače razgrel.‒	A
smrtni greh; čudo, da	nas	še ne zapirajo zavoljo	A
zeleno, poln travnik, Bog	nas	varuj!Potlej je pa znal	A
sami izvohali, da pri	nas	prebivaš, ali pa jim je	A
pa skril. Peč je pri	nas	tako narejena, da brez	A
drugače delajo kakor pri	nas.	Tukaj jih kuhate kakor	A
Anica, poizkusi vendar, da	nas	obiščeš.« »Počakaj, Rozalka	A
vrhu tega, Bog ve, če	nas	je res izdal Rožanec.	A
dobri, gotovo tudi za	nas	molite.« »O, moji župljanje	A
jo izpeljem, da bo pri	nas	nekaj časa; potlej jo	A
pri miru pustimo, da se	nas	ne lotíjo!« meni Ožbe	A
hitro razkadi in pozimi	nas	varuje hudega mraza.Če	A
Ali se sramuješ, da pri	nas	služiš?« »Kaj se bom sramoval	A
meni se skoraj zdi, da	nas	imajo dekleta tem raje	A
zakasnel rogač robanti mimo	nas	kakor pozen pivec, ki	A
pomeni ta zvezda. »Pri	nas	se lepše in razločneje	A
in vojska bo.« »Bog	nas	varuj!« so vzdihovale	A
vragu zapisal.« »O Bog	nas	varuj!« je vzdihnila Rozalka	A
živel vesel in zdrav kakor	nas	kdo?Potlej naj ga pa pobere	A
ne boji slabe letine;	nas	pa Bog ve kaj še čaka	A
kdo bi bil mislil, da	nas	bo zima tako zgodaj zabila	A
do oken je narastel pri	nas,	in s cerkvene strehe sem	A
vi ste pravi lovec, vi	nas	boste razvrstili.« »O	A
bo volk koga lotil, če	nas	je toliko?« pravi drugi	A
tiho!« pravi Rožanec, »da	nas	kdo ne sliši.« Rožanec	A
ravnotako izpolnjevati kakor	nas	kdo.E, hudo je to, hudo	A
da se pretepa? Oh, Bog	nas	varuj!Pa je že tak kakor	A
grešniki smo pa vsi, in če se	nas	Bog ne usmili, smo reveži	A
skrbi lahko živite pri	nas,	pijača vas bo spravila	A
midva tega ne umejeva? Pri	nas	nimamo konj, in to žival	A
da bi ga ne bilo, in če	nas	reši te nesreče, pojdeva	A
Ali misliš ti, da bo pri	nas	vedno tako, kakor je zdaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani