zob (101-200)

pozna, da jih. Zelo sem tedaj koprnel, iz	zob	v zobe spoznati odličnega gospoda avtorja in	A
Osemdeset let je star, noge se mu šibijo, brez	zob	je in las, od nosa mu visi kaplja, skratka	A
premaganca. Bösendorferju je bilo izbitih par	zob,	toda niti pljunil ni.A tudi mladi atletki so	A
obrobljena očala, dobrota mu je odsevala z zlatih	zob.	»Mrknilo je zelje,« je dejal, »krvava je to	A
in krčmarja vprašal, kaj bi se dobilo za pod	zob.	Dejal je, da prav vse, razen ptičjega mleka	A
gasilcev in strupenega mraza in šklepetanja	zob	in nam niti ni bilo treba biti na licu mesta	A
ovratnik nosiš, kakšno frizuro imaš, koliko	zob	v ustih in kurjih očes na nogah itd., itd.,	A
državne stroške, kadar si bo to želel. Mene	zob	boli ‒ morebiti se mi to pozna na pravopisu	A
pisemskim potom, in bom tako storil. Boleči	zob	je jako od vraga!Zato sem tudi osebno hvaležen	A
caherlina! Pa ko sam jadnik nimaš kaj za pod	zob,	a je jastreb silo požrešna žival; in ko niti	A
jako odličen odvetnik, usta ima polna zlatih	zob	in vsi so puncirani ‒ lahko bi stanoval na Bledu	A
sem mu dolžan deset dinarjev za čedno snaženje	zob,	in je pokazal zobe in sem moral priznati upravičenost	A
za vse, ki ječe v skrbeh, ali jih boli vsaj	zob.	Dobre volje naj bodo, pa ne bodo ječali!	A
je star, je pobral čik, pa sem mu ga izbil iz	zob.	Zakaj?	A
babo!’ pa sem odgovoril: ‚Saj je mlada, še vseh	zob	nima!’ in sem ji zvest.Ona pa, žena, me goljufa	A
smrekovo seme in po vse, kar je bilo dobro za pod	zob	in prijetno za želodček.Nanosile so si mahu	A
začnem dolbsti in žagati - toliko da si nisem	zob	polomila - in glej, že je taka luknjica, da	A
je planil nad Liska in mu iztrgal čevelj iz	zob.	Prinesel ga je h koči in pokazal razvalino teti	A
da mu jo je Hudournik moral zgrda izpuliti iz	zob:	»Pusti revčka!Fej!« Lisko se je tresel od poželenja	A
Ob tem so mu zdrknili vsi žeblji izmed redkih	zob.	Petrin se je razjezil, se okrenil na lestvi	A
France je stisnil ustnice, pogledal v dimnik,	zob	je škrtnil ob zob, na licih so mu trepetale	A
ustnice, pogledal v dimnik, zob je škrtnil ob	zob,	na licih so mu trepetale mišice. »Imaš čisto	A
Irena bo moja. Golobico si otme jastreb iz	zob	lisice!« Azbad je zagrebel prste obeh rok v	A
že pote. Toda v noči, ko sem ga iztrgal iz	zob	leopardinje, sem mu prisegel, da te čuvam jaz	A
teboj ‒ in zabodem te, tako mi moje modrosti!	Zob	za zob!Tudi tvoje vino ne potolaži več mojega	A
in zabodem te, tako mi moje modrosti! Zob za	zob!	Tudi tvoje vino ne potolaži več mojega srda!	A
Očka, verjemi, ni igrača, če iztrgaš plen iz	zob	takemu levu, kakor je Rustik.Kolikokrat mi je	A
Za kosti očetov, za srca sinov in bratov,	zob	za zob, glavo za glavo.Dan plačila!	A
kosti očetov, za srca sinov in bratov, zob za	zob,	glavo za glavo.Dan plačila!	A
Tunjuša; doklèr ni vgriznil v grudo njegov	zob.	Bratje, tako mi naših bogov, ne prepirajmo se	A
slečemo železne srajce! Dajte svoje črepinje pod	zob	naših sekir!Dajte in pridite iz krtove gomile	A
pa široko zarežal in pokazal škrbine rumenih	zob.	»Jaz ne, ker nisem taka prismoda, da	A
Najbrž bi se mi še najbolj prileglo kaj za pod	zob.	« »Hrenovke?«	A
da sta se zalesketali dve vrsti drobnih belih	zob.	Močna, žuljava desnica se mu je tresla, ko jo	A
odprta, da se vidita obe vrsti belih, bleščečih	zob	...In tudi oblečen je moj prijatelj prav kakor	A
izpitih usten se je kazalo samo še dvoje črnih	zob.	Njegov glas je bil nekako boječ, obziren	A
ves glas in kazal pri tem vrsto svetlih, belih	zob.	Videlo se je, da je pripovedoval nekaj zanimivega	A
se je zavrtel ključ zadnjikrat in za zmerom,	zob	se je zasadil v črno kri.In ustna se niso genile	A
spodnjo se je bil vsesal . / . / stran 45 . / en	zob;	in prav ta zob, se mi je zdelo, da je podelil	A
vsesal . / . / stran 45 . / en zob; in prav ta	zob,	se mi je zdelo, da je podelil ustnicam in njih	A
bile kakor grde kletve, sikajoče izza ostrih	zob.	”Ti devetkrat prokleto življenje!“	A
si bil!“ ”Nisem bil!“ je izza šklepetajočih	zob	jeknil Lenart. ”Saj vem, da ne!“ je zaihtela	A
suknjo na prsih in je šepetal izza stisnjenih	zob.	”Samo tristo, gospod ... samo tristo ... čez	A
pokazalo, da v zgornji čeljusti ni imela vseh	zob.	Moški so ploskali z debelimi rokami in ženska	A
prestanka, vso noč, da sliši človek škrtanje njenih	zob?	To sem vas prašal, ker ne veste odgovora.	A
bela kost, krepko razvita človeška čeljust brez	zob;	ostali deli okostnika so bili pač že zakopani	A
pa kljuje in govori in vpije brez nehanja --	zob,	zob, zob!Sprehajaš se po sončni pokrajini, ljubezniv	A
kljuje in govori in vpije brez nehanja -- zob,	zob,	zob!Sprehajaš se po sončni pokrajini, ljubeznivo	A
in govori in vpije brez nehanja -- zob, zob,	zob!	Sprehajaš se po sončni pokrajini, ljubeznivo	A
dekle gre ob tvoji strani, v tvojem srcu pa --	zob,	zob, zob!Ti nisi nič, ni te več, namesto tebe	A
gre ob tvoji strani, v tvojem srcu pa -- zob,	zob,	zob!Ti nisi nič, ni te več, namesto tebe hodi	A
tvoji strani, v tvojem srcu pa -- zob, zob,	zob!	Ti nisi nič, ni te več, namesto tebe hodi votel	A
nisi nič, ni te več, namesto tebe hodi votel	zob	po svetu, drži se čemerno in draži ljudi. -	A
tisti madež, človeka pa ne! To je -- boli me	zob,	pa se mi zdi, da imam usta nastežaj odprta,	A
odprta, da vidi in tipa vsakdo ta votli, črni	zob!	“ V pameti je bila tolažba, v srcu je ni bilo	A
krčmar! Ovsenjak smo glodali, da se je krhal	zob	- svinjine prinesi, krčmar!Tovore smo vlačili	A
”Molči!“ je ponovil tiše, izza stisnjenih	zob.	”Že spet plešeta!“ se je zasmejal nekdo pod	A
te briga moja žena?“ je odgovoril Kačur izza	zob	in se ni ozrl. ”Tudi jaz sem že plesal z	A
v obraz Bogu samemu. Hostija se je prijela	zob	in neba, trgal sem jo s suhim jezikom, da bi	A
pokazala dve vrsti belih, drobnih, preveč ostrih	zob.	Načelnik ni vztrpel dolgo časa, da ne bi	A
koža. Ko je jedla, se ji je poznalo, da nima	zob,	spodnja ustnica se je vzdigala skoro do špičastega	A
in režalo se je dvoje vrst razglodanih črnih	zob.	In dasi so se usta smejala, so bila lica napeta	A
mi je sanjalo?“ Zasmejal se je sikaje izza	zob.	”No, glej!“	A
vedel, kako se je zgodilo, da mu je siknilo izza	zob	kakor pljunek. ”Si!“	A
zadoščenjem in radostjo na vrsto krepkih belih	zob,	ki so gledali skrivaj izza pol odprtih, vročih	A
samotnih let, da nisem videl rdečih lic in belih	zob	in veselih oči.« Starec je gledal in	A
niti ene solze še nisi prelil zanje. Če bi te	zob	zabolel, bi begal brezumen po izbi, bi vzdihoval	A
mu krčili in oči so mežikale. Izza stisnjenih	zob	je prihajal nenavadno tenak in pol udušen glas	A
pokazal je samo dvoje vrst rumenih, špičastih	zob.	”Jaz ne vem, -- pravijo, da je talent ...“	A
Dirigentka je odprla usta - prikazal se je velik	zob.	Zakričala je nekaj, sklonila se je in udarila	A
da pobreške utrdbe ne pregrize zlepa turški	zob.	Obramba je pripravljena in čaka, grajski stolpi	A
granice. Hej, vranci, rezgetajte, čakata vas	zob	in hlev. Urno zdrknejo kopita po mostiču in	A
Zanj si se upepelil, zato ga ni mogel oskruniti	zob	dušmana.Zrinjski, iz Sigeta se vije plamen ob	A
Beračica se je nasmehnila. Vrsta ko sneg belih	zob	je sinila mej ustnicama. »Hanca!« je	A
Neža. In odprle so se zatvornice njenih zdravih	zob,	in to je kar tako lilo, da Šime ni vedel ali	A
jo videla. Nobena deklina ni imela tako lepih	zob.	To je, vidiš, Hanco pozna vsakdo že po njenih	A
je vendarle vprašal. »Prav tista; in radi	zob	jo mnogi zamenjajo,« je pojasnil kmet in pristavil	A
odzval pastir in pokazal dvoje vrst zdravih	zob.	»Pa lisico si ujel?«	A
ubito življenje ni zadostila. Samo eno velja:	zob	za zob.A jaz sem hotel še živeti in živim.	A
življenje ni zadostila. Samo eno velja: zob za	zob.	A jaz sem hotel še živeti in živim.	A
od trde skorje drobno narezoval, ker ni imel	zob,	da bi grizel.Počasi je jedel.	A
izstreljenega svinca, zlomljene opalike, izbit	zob,	odtrgan rokav, vojaški jermen, stolčeno čutaro	A
Kobalov Vrbanček izdrl sestrici zadnji mlečni	zob,	ga pobral dekletcu v roko in dejal: »Saj ni	A
hitro čez rame!« Dekletce je poslušalo in vrglo	zob	čez ramo.Pa je rekla: »Miš, miš, vzemi lesenega	A
utolažila in strahoma gledala, kdaj pride po	zob	bela miška z rdečimi očmi. »Ni miške,« je rekla	A
poleg in sanja sladko o miši, ki je prišla po	zob.	Zapoje veselo v spanju: »Miška, bela miška z	A
sem ga poklical s strehe in mu dal kaj za pod	zob.	On pa mi je ljubezen vračal tako, da se je ob	A
Kamniški zajci niso dobili niti bilke za pod	zob,	pa so bili tako zgovorni... Slabe volje	A
Moščanski vojščaki - na travniku se nas je do	zob	oboroženih zbralo kakšnih štirideset, petdeset	A
Lahko rečem samo eno: ‘	Zob	za zob, vino za brinovec’.« Vsi štirje	A
Lahko rečem samo eno: ‘ Zob za	zob,	vino za brinovec’.« Vsi štirje smo planili	A
ji je pest, in siknile so Meti besede izmed	zob:	»Da bi vzelo peklo tega tepca!« Komaj čuti prelat	A
besede, katere so ti sedaj prekoračile mejo belih	zob?	« »Resne, svetlost, resne!«	A
se izpred našega obraza, in jok in škripanje	zob	bodi med vami, ki ste vsi veliki grešniki!«	A
grofu Nesselrodeju. Nekaj mu je siknilo izmed	zob.	In mali Nesselrode, vzgojen v mehkih in mehkužnih	A
bilo tisto, kar je Capodistrii siknilo izmed	zob,	nič drugega kakor kratka besedica: pes!Knez	A
in zopet je grškemu grofu nekaj siknilo izmed	zob.	Ko so bili vsi zbrani, je knez Metternich vstal	A
ne daš piti? Ničesar na jezik in ničesar pod	zob?	Taka do sedaj ni bila tvoja navada, ko imaš vendar	A
na vse pozabil. Siknila mu je kletvica izmed	zob.	Tedaj se mu je ujel pogled s svetlim pogledom	A
jagnje! Kaj pa čem sedaj, če sem star in brez	zob;	Marjanica, brez zob!A ji nisem prav povedal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani