nova beseda iz Slovenije
tradicionalne pripovedi Indijancev Cashinahua. | Znanost | je pripoved, ki se pretvarja, da to ni; ko to | C |
katastrofe in za pragmatične paradokse postmoderna | znanost | oblikuje teorijo svojega lastnega razvoja kot | C |
nepopravljivega in paradoksnega. Postmoderna | znanost | spremeni smisel besede vednost in pove, kako | C |
naj bi bila pluralistična (ali bolje poganska) | znanost. | Pozneje je v pogovoru celo priznal, da je v Postmoder | C |
ki jih je v poznem dvajsetem stoletju razvila | znanost. | Toda bolj kot posledice, ki jih ima Lyotardova | C |
ki jih ima Lyotardova kritika totalitete za | znanost, | nas zanimajo posledice, ki jih ima za umetnost | C |
logosu. Razlog, da je logos konstitutiven za | znanost | in filozofijo, je v tem, da je bistveno povezan | C |
kot deset kilometrov novih rovov in slovenska | znanost | se je, upoštevaje tudi razvoj svetovnega krasoslovja | C |
so finančno podprli Ministrstvo za šolstvo, | znanost | in šport Republike Slovenije, Slovenska akademija | C |
čez deset kilometrov novih rovov in slovenska | znanost | se je, upoštevaje tudi razvoj svetovnega krasoslovja | C |
so finančno podprli Ministrstvo za šolstvo, | znanost | in šport, Slovenska akademija znanosti in umetnosti | C |
podzemni arhiv Zemlje, v katerem je sodobna | znanost | vedno bolj sposobna prebirati davno zgodovino | C |
površju. V prvi polovici 20. stoletja je bila | znanost | sposobna določati starost sige do 38.000 let | C |
prvega belokranjskega vodovoda. Prebujajoča se | znanost | se je v poznem srednjem veku in v začetku novega | C |
glavne izsledke, ki so obogatili speleološko | znanost | vobče. Geološko raziskovanje je zadnjega pol | C |
preračunljivosti ali neumnosti. Vsa socialna | znanost | novega veka in dobršen del filozofije zgodovine | C |
položaj: iz vede o ljudeh se je preobrazila v | znanost | o družbi. Referenčni okvir, v katerem je artikuliral | C |
prerok. Času narekuje tempo tehnologija - ki jo | znanost | omogoča, kapital pa ji podarja intenco.Razsvetljensk | C |
zavedajo robov lastnega sveta. Slutijo, da je | znanost | morebiti edino področje človekove dejavnosti | C |
pogoj vznik znanstvenega diskurza. S tem da je | znanost | eliminirala iskanje smisla univerzuma kot nepertinentno | C |
kot zanesljivo vodilo človekovega delovanja. | Znanost | je torej s samim svojim nastopom vnesla nered | C |
zato pa je dovršila obrat, ki ga je začela | znanost | z destabilizacijo tradicionalne etike. Dandanes | C |
Izid knjige je podprlo Ministrstvo za šolstvo, | znanost | in šport Republike Slovenije. Finančna dokumenta | C |
Knjiga je izšla s podporo Ministrstva za šolstvo | znanost | in šport Republike Slovenije in Znanstvenega | C |
Tiskano s podporo Ministrstva za šolstvo, | znanost | in šport RS LJUDSKO IN UMETNO - | C |
sem raziskovala umetnost in iz nje izbrskala | znanost. | Knjiga je nastajala postopoma. | C |
pripravljenost izdati to delo in Ministrstvu za šolstvo | znanost | in šport, ki je monografijo finančno podprlo | C |
razumljen, in preveč neoprijemljiv, da bi ga | znanost | sprejela brez povešanja oči.Razgovor pod kostanjem | C |
Prijatel. | Znanost | razserjüvajocse mesecsne novine, ki jih je začel | C |
Luthar Izid knjige je podprlo Ministrstvo za | znanost | in tehnologijo Republike Slovenije VSEBINA | C |
v luči konteksta - Slovstvena folklora kot | znanost | in kot umetnost - Slovstvena folklora v domačem | C |
delo sprejela v svoj program, in Ministrstvu za | znanost | in tehnologijo, ki je za njen izid prispevalo | C |
piliti tudi orodje, s katerim se izraža. ... | Znanost | in tehnika si lahko vse manj pomagata s to kaotično | C |
besedna ravnina ni monolitna, saj se nobena | znanost | v svojem razvoju terminološko ne oblikuje takoj | C |
znanosti. Je le sestavina znanosti, ne pa že | znanost | sama.Terminologija mora biti sad refleksije | C |
simboli v določeni znanosti". Seveda mora vsaka | znanost | skozi to fazo.Toda dokler se na njej zadržuje | C |
Rešitev je v prizadevanjih po znanstvenem jeziku. | Znanost | je "brez svojega jezika spoznavalno-komunikacijsko | C |
postavka" človekovega življenja in dela. "Jezik | znanost | predmeti, jo kaže, razkriva v njenih uspehih | C |
svoj jezik." Odlično mesto pri tem ima prav | znanost: | "Vsaka veda je bolj ali manj mednarodna, zato | C |
stališča jezikoslovja je substanca jezik in | znanost | akcidenca.S stališča informatizacije je znanost | C |
znanost akcidenca. S stališča informatizacije je | znanost | "substanca", podstat in jezik akcidenca. Znanstveni | C |
razvijanje današnje (naše) znanosti, "saj je | znanost | brez samostojnosti v oznakovanju in v pomenjevanju | C |
posebni znanosti in njeni disciplini." Vsaka | znanost | ima svoj predmet preučevanja.Okrog njega izoblikuje | C |
ugotovi njegove zakonitosti. Poleg tega mora vsaka | znanost | najti najprimernejšo metodo, s katero bo raziskovala | C |
narodom, danes sploh narodopisje v vsem obsegu in | znanost | o njem. Tako je začrtana daljica, ki je v slovenskem | C |
zdi naravno, da je folkloristika samostojna | znanost, | ugotavlja Zmaga Kumer.S svojim vzklikom: "Mnogi | C |
pesmi, pripovedk, glasbe, plesov; 2. primerjalna | znanost, | ki preučuje duhovno kulturo ljudstva na osnovi | C |
presivnost. Tako bitnostno komunikacijska pa je tudi | znanost | sama, saj je brez označevanja svojih spoznanj | C |
In podobno. Toda | znanost, | če naj bo to, ne prenese poljubnosti v poimenovanju | C |
konstrukcija. To je tekst, ki je, realno gledano, za | znanost | izgubljen, toda s posegi tekstologa znova obnovljen | C |
je prej proza". Nasprotno Jakob Kelemina in " | znanost | trdita, da je 'ta snov nekoč tvorila vsebino | C |
starih ognjiščih." SLOVSTVENA FOLKLORA KOT | ZNANOST | IN KOT UMETNOST Uvod | C |
primerih preganjala. V svojem okolju je bila | znanost | in umetnost in je na sebi lasten način razlagala | C |
filozofija preprostih ljudi povedke, (= pripovedke), | znanost | in pravljice poezija.Seveda vse to le v nereflektira | C |
Nasprotno pa se realistično zapisovanje spremeni v | znanost | - tudi pri Slovencih.Treba je zapisovati po | C |
neprimerni poskusi, ki bi jo obravnavali kot (samó) | znanost | ali umetnost, ker ni ne eno in ne drugo, ampak | C |
Prva objava. Slovstvena folklora kot | znanost | in kot umetnost, v: Jezik in slovstvo 33 (1987 | C |
teoretične avanture. SLOVSTVENA FOLKLORA KOT | ZNANOST | IN KOT UMETNOST Na prvi pogled je vprašanje | C |
primerih preganjala. V svojem okolju je bila | znanost | in umetnost in je na sebi lasten način razlagala | C |
neprimerni poskusi, ki bi jo obravnavali kot (samó) | znanost | ali umetnost, ker ni ne eno in ne drugo, ampak | C |
kulturo Republike Slovenije, Ministrstvu za | znanost | in tehnologijo Republike Slovenije, Raziskovalnemu | C |
našel šele pri svojem ministru za umetnost in | znanost, | Poulletu, in generalu Castelanu.Prvi namreč | C |
finančni podprli Ministrstvo za visoko šolstvo, | znanost | in tehnologijo RS, Raziskovalni sklad Znanstvenoraziskovalnega | C |
ter Avstrijsko zvezno ministrstvo za šolstvo, | znanost | in kulturo. Za pomoč in razumevanje se zahvaljuj | C |
Ljubimo lepoto, a z zmernostjo, in ljubimo | znanost, | a nismo pomehkuženi.[115] Bogastvo nam ne rabi | C |
Platon tu obravnaval politiko kot teoretično | znanost | (kaj drugega zanj tako ali tako ne bi bilo znanost | C |
znanost (kaj drugega zanj tako ali tako ne bi bilo | znanost) | in zgradil poenostavljen model, s katerim si | C |
logiko (te Aristotel ni imel za samostojno | znanost, | temveč za metodo, ki jo lahko uporabimo pri | C |
naposled zanima bolj za kako drugo znamenitost ali | znanost, | ki bi jo bolj čislal, kakor to delo? 2. | C |
ampak ker se pot, ki jo ubira njihova lažna | znanost, | vrti v napačnem krogu. GREGOR IZ TOURSA (539 | C |
zliti iz premnogih izvirov in studencev, takó | znanost | povzema in paberkuje pri različnih učenjakih | C |
zgodovina preneha biti veja retorike in postane | znanost | z globokimi koreninami v filozofiji. Šele takrat | C |
muslimanski misleci neko dejavnost spoznali za | znanost. | Šele s poznavanjem ekonomskih, družbenih in kulturnih | C |
oblikovanju posvetne filozofije zgodovine. »Nova | znanost« | Glede na to, da Giambattista Vica obširneje | C |
spozna tudi človek. Tudi zato se njegova Nova | znanost | ukvarja samo s »svetom narodov«, ki ga sicer | C |
Giovanni Battista Vico Nova | znanost[ | 946] 347 [...] | C |
347 [...] Po tem drugem poglavitnem vidiku je ta | Znanost | zgodovina človeške misli, po kateri, tako se | C |
med Leibnizem in Newtonom). 348 Da pa bi ta | Znanost | določila čas in kraj te zgodovine, se pravi | C |
kronologijo in geografijo, zaradi vsega tega ta | Znanost | uporablja neko prav tako metafizično kritično | C |
morale dogajati stvari, o kateri presoja ta | Znanost; | je božja previdnost izdala takšne ukaze, tudi | C |
to pa je dejansko napačno. 349 In tako ta | Znanost | hkrati opisuje večno idealno zgodovino, skozi | C |
zgodovina ne more biti več zanesljiva. Tako se ta | Znanost | razvija prav kakor geometrija, ki ustvarja in | C |
kateri temelji zdrava pamet vseh narodov. Tako ta | Znanost, | na podlagi tega drugega poglavitnega načela | C |
filozofski dokazi, ki jih bo uporabljala ta | Znanost | in so absolutno nujni, da bi ji lahko sledili | C |
nesmrtnost ljudi s pokopavanjem; merilo, ki se ga ta | Znanost | drži, pa je, da je tisto, za kar vsi ljudje | C |
Johan Martin Chaldenius Obča zgodovinska | znanost[ | 948] Peto poglavje: O gledalcu in točkah | C |
Rankejem na čelu skušali dokončno preoblikovati v | znanost. | Ne smemo pa seveda pozabiti, da je nekje vmes | C |
veščino nato Dilthey postavi za temelj filologiji, | znanost | o njej pa imenujemo hermenevtika.[955] Njen | C |
historične metode zapisal, da je zgodovina edina | znanost, | »ki uživa to negotovo srečo [...], da je znanost | C |
znanost, »ki uživa to negotovo srečo [...], da je | znanost | in umetnost hkrati«. Kot strog metodolog je | C |
našem spominu«. »Zgodovina je in bi morala biti | znanost. | Njen predmet je najnenavadnejši, kar jih pozna | C |
stoletja [...], toda ne kot zabava, temveč kot | znanost. | « Prav tako zgodovina ne more biti le natančna | C |
zaželimo velik in še večji uspeh. ZGODOVINA ‐ | ZNANOST | O NARODIH Herodota so že v antiki imenovali | C |
veda, ki jih proučuje, lahko samo univerzalna | znanost, | ki jo tvorijo trije temeljni elementi: kritična | C |
potrebo po preoblikovanju zgodovine v samostojno | znanost, | pa se je od te tradicije oddaljil.Še posebej | C |
izboljšanje državnih ustav je potrebna čisto drugačna | znanost. | Zgodovina v določeni meri opravičuje ukoreninjeno | C |
države, ne glede na to, ali pomeni umetnost ali | znanost. | O pojmu politike moramo nekaj pripomniti. | C |
razlike zgodovine in politike. Obe sta hkrati | znanost | in umetnost.V znanosti sta med seboj tesno povezani | C |
raziskuje. In drugič, in to je bistveno, ta | znanost | nima take teže in ugleda, da bi bilo od nje | C |
kreposti, razuma in modrosti. Vabim vas, da to | znanost | sprejmete v svojo dušo, dragi študijski kolegi | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |