volja (401-500)

svojo božjo srečo zase! Thabiti, Kumi: ... Tvoja	volja,	amen!« In se je obrnil k oglarju in	A
razpasti in se razteči v gnoj in gnus, Tvoja	volja,	Nesmrtni!Le s čim je zaslužila, da ne sme več	A
Zdaj pa te bom spovedal, Neža, kakor je božja	volja	in zapoved.« Pa jo vidi, da je vsa iz	A
opolzka ne izmuzne. »Za čudež, Neža, če je	volja	božja, skesana, vdana, spovedana...V imenu Očeta	A
drugačni. Skozi zid bi radi, kakor da človekova	volja	kaj premore na svetu in kakor da nismo od prve	A
rahlo pikro Idrijski. Bandelu je zginila dobra	volja	z obraza. Začel je pripovedovati tovarišu, kako	A
zoprnega človeka, se ga je lotevala široka dobra	volja.	»Tolminci,« je dejal.	A
žakljem.« Mislil sem si: le govorite, kar vas je	volja.	Nov župnik na Dovjem je največja sprememba zadnjih	A
Rekel sem, nak, je že prestar! Če je božja	volja,	da bo umrl, bo umrl in pri tem ni pomoči.In	A
Večni angel, pojasni mi vse to, ako je taka	volja	tvoja!...«	A
Bog torej pošilja bolezni, in če Mu je taka	volja,	jemlje jih zopet.Ako bi se zdravniki vtikali	A
Poslušajva!« »	Volja	tvoja mi je ukaz!« Živahno se razgovarjajo.	A
se smejale. »Zasmehujte me, kolikor vas je	volja!	Da, prijateljice, ker vam ni bilo dano, dano	A
sem videti. Moj zdravnik - da se mi je slaba	volja	do skrajnosti pomnožila - mi ni dal miru, da	A
sem nekaj desk pribil. Tam me obišči, če te je	volja!	Za zimo bom pa moral že kaj dobiti.	A
resnega moža ostudno karikaturo. Nas pa je resna	volja	ostati na zgodovinskem polju in občinstvu hočemo	A
Ljubljano pojdemo!« »Čisto, kakor je tvoja	volja,	Vencel!Poznaš me, da se v take zadeve ne vtikam	A
rudnikov ga je vrgla cara Nikolaja neizprosna	volja;	a to temo mu je razsvetljevala ena sama zvezda	A
je dejal: »Dobra je!« Ali kardinalova slaba	volja	še ni bila pregnana. »Čemu nosite rdeče nogavice	A
»Posli, prav praviš, posli!« Dobra	volja	se je povrnila in čaroben smehljaj se mu je	A
malo krvi prelilo. Vsled tega je vladala dobra	volja	v kongresnih krogih. Mesto samo pa je živelo	A
volje! . / . / stran 390 . / In ta dobra	volja	se mu vliva kot laško olje v razburjeno dušo	A
Zaroka, hvala Bogu, ni veriga! Morda je božja	volja	tako!« Gospa Eliza je takrat skoraj na glas	A
je odgovarjala gospa Eliza, »je bila božja	volja	tako in nam Češkovim je prav.Bo že Bog dal novega	A
ob štirih popoludne in da je cesarska njegova	volja,	da ga slovesno sprejmejo na polju pred mestom	A
Ani Rozini roko, da bode mogla vstati! Naša	volja	ni, da bi klečala pred nami!« Volku	A
pravim ti, čudna ženska, rečem ti! Pa če te je	volja,	le se!« In šel je dalje in tiho je pel: »Tri	A
naroda, naj mu zažvenketa čaša, če je taka tud′	volja	vaša!« Z navdušenjem se dvigne vse ter hiti	A
potem umira pod njo. Sedite k meni, če vas je	volja	poslušati moje besede.Videli ste, da sem solze	A
v zadregi. Grofica obrne konja: »Ako vas je	volja,	pojdiva na mesto!Sami se boste prepričali, kje	A
gnezdo v tem lepem stanovanju, kakor ga žene	volja.	Mi smo vedno pravični sodniki!	A
milostljiv vsem dušam v vicah, in če je njegova sveta	volja,	tudi vsem dušam v peklu!‒ Na tem mestu, otročaj	A
imel z nobeno žensko opraviti in da je njegova	volja	obenem tudi moja volja. Prav čiste resnice mu	A
opraviti in da je njegova volja obenem tudi moja	volja.	Prav čiste resnice mu nisem povedal.	A
tisto se zgodi, kar hoče vsemogočna njegova	volja.	Približal se je dan sv. Ahaca in oče se je pripravlj	A
Pa si ne delaj preveč izdatkov. Če te je	volja,	postavi tja, kjer bom imel večni svoj kvartir	A
pisar je zapisal, kar je bila očetova poslednja	volja.	Stara pa je resnica: Kdor dela testament, mora	A
resnici me je pričakala! Bila je tako božja	volja,	ki navsezadnje vse prav naredi in se usmili	A
drugam. Ravnal sem se po besedah: »Če je komu	volja,	da hodi za mano, ta naj zataji samega sebe in	A
je bilo mirno v njem in vedel je, da je božja	volja	vse to in da je vse to del njegove pokore.	A
Odgovoril sem mu takoj: »Umrjeva, če bo hotela božja	volja!	« Zaihtel je:	A
nevarne steze in da se hoče škofa polastiti slaba	volja.	»Vaša milost,« vprašal je ponižno, »kako napreduje	A
je izdrl meč iz nožnice ‒ »če je taka tvoja	volja,	jaz, Carolus Cosemus, ki mi bo sladko veselje	A
sedaj ne napolnijo otroškega perišča! Vas je li	volja	poslušati mojo resnično in pravično povest?	A
ptica s strehe, ohrani tudi mene, če je taka	volja	njegova.l mTorej, sinovi,l dé starec, mpa je	A
svojega angela, da vzame trpljenje od mene, če je	volja	Tvoja!In tudi Ti, božja Porodnica, poglej name	A
Katarina, vprašam te, ali je to resna tvoja	volja?	In ali se ne sramuješ pred Onim, ki naju gleda	A
dokler ne bomo mogli v Stično.« »Vidim, božja	volja	vas mu je dala in vem, da je ves srečen!« je	A
ga!« se je ponižal in prosil meniha. »Božja	volja	se bo zgodila,« je pater Konrad voljno govoril	A
pripravno!« . / . / stran 193 . / »Morda je	volja	božja tako,« je opat prikimal. Tako so torej	A
zdaj, ali se ti ne zdi, da se tudi v tem kaže	volja	božja?« je opat rekel in sklenil roke. »Somrak	A
Stične. »Ne vem,« mu je bil odgovoril, »božja	volja	naj se zgodi, pa bo prav za vse.« - »Če pojdete	A
brado mu je zdrknila debela solza. »Če je Boga	volja,	koga uslišati, brate, te pridne čebelice, te	A
priteče kar naproti?« »Pa pojdiva snubit, če je	volja	tudi vas.« »Obe roki ti je Poberè dajal	A
Slabè, vsi, počenjaj gosposka z nami, kar je je	volja!	« so Trlepu gorela ušesa. »Potrpimo in ponižno	A
samostanu res že bijó zadnje ure. »Pa se zgódi	volja	božja!« je v svoji kapelici pokleknil pred tabernakelj	A
prav, že prav: možite in ženite se kakor vas je	volja.	« »Bog vam povrni vse, pater opat.«	A
škoda,« je ta oni napeljeval; »če pa jih je res	volja,	nam še kaj pomagati, naj nam zemljo dadó v pravo	A
»Vsi, Trlep, vsi. Božja	volja	je, da se ustreže tudi tistim, ki so to že dolgo	A
prav drhtečim glasom. »Pojdimo torej, božja	volja	je taka!Duhovne vezi, ki samostansko družino	A
že on pripravljal na pot za njo. Ali železna	volja	mu je zgrabila vse živce in strah za domačijo	A
prehud udarec. Njegova nekdaj tako neupogljiva	volja	se je lomila pod težo prekasnega spoznanja kakor	A
Ali ni to večnost sama, življenje in sveta	volja	dobrotnega stvarnika?‒	A
A ko se je v njej zbirala in zgoščala močna	volja,	so jo venomer držale trde misli, dokler so moža	A
tako dolgo tiščali vanj, da je omahnila njegova	volja,	in se je moral vdati. Začeli so zatorej pospravljati	A
neka čudna in neznana odločnost in krepka moška	volja	sta ga začeli prevzemati, čim dalje je gledal	A
kadar se gradu hoče, počne z vami, kar ga je	volja!	« Trlep je s pobešenimi očmi odkimaval in molčal	A
Človek sem in ne morem vedeti, ali ni božja	volja,	da bo Katarina še prav zdrava.« Nesrečni mož	A
duhovniška pravica in dolžnost ‒ vsi veste to. Božja	volja	ga je pa tudi postavila za zemljiškega varuha	A
razpustil in menihe zadrevil po svetu. »Zgôdi se	volja	božja!« je odkimal s sivo glavo.Trlep je škrtnil	A
tako zel, ki ga stori nevidnega, kadar ga je	volja.	« »E, naj bo, kdor hoče.	A
tja.« »Kaj se ti mara, da hodiš, koder te je	volja!	« je ihtela. »Žužemperka ne pozabi, Boštjan,	A
so se uprli in sam Bog jim je pomagal.« »Da,	volja	je vse, milost božja jo posvečuje, človek si	A
storiti moram, kar mi je šinilo v glavo, božja	volja	je taka, sicer bi, to vem prav dobro, še nocoj	A
ko bi lahko pohajkovali lepo doma!« »Božja	volja	je taka,« se je starejši suličar Urh posmehnil	A
Še vedel nisem, glej!« »Bil, božja	volja	je bila taka.In božja volja je bila, da mi je	A
»Bil, božja volja je bila taka. In božja	volja	je bila, da mi je kuga pobrala ženo in otroke	A
da mi je kuga pobrala ženo in otroke; božja	volja,	da sem se potlej zapil in zadal v suličarsko	A
žaluj tako zelo; kaj ne veš, da je to božja	volja?	Tudi najmanjša reč se ne zgodi brez božje volje	A
hvaljeno božje ime, Bog tako hoče imeti, božja	volja	je tako.Bog nas s križi tepe, zato ker nas ljubi	A
»Dobrotljivi Bog! Če je tvoja sveta	volja,	ohrani mi zdravje in daj mi priložnost toliko	A
željo po duhovskem stanu. Gotovo je to božja	volja,	si je mislil, Bog me je v duhovski stan namenil	A
zvestega prijatelja, da ozdravi, ali pa če je božja	volja	tako, da mu oči zatisnem.Od hiše do hiše bom	A
srce, samo tebi je znana moja nedolžnost. Tvoja	volja	naj se zgodi nad menoj.«Taka srčna molitev in	A
učite. Vidim, da moram umreti, je že božja	volja	tako.Vem, da sem v svojem življenju večkrat	A
premoženje, katero nam greni življenje. Božja	volja	je tako; spoznati moramo, da na svetu res nikoli	A
reši iz roke sovražnika. Pa naj se zgodi božja	volja,	zadovoljen sem, kakor Bog z mano obrne.«	A
Rekel jim je: »Božja	volja	je to; trpimo voljno!Bog nam bo po smrti dal	A
Bo že sam od sebe spregovoril, kadar ga bo	volja.	Če ga bo še kdaj?	A
imaš in hčer imaš. Za le-te skrbi, to je božja	volja.	Čemu ti bode žena?	A
boljši in nravnejši človek.« »Naj se zgodi božja	volja,	da bi nesreče ne bilo iz tega!« pravi žena.	A
in dejal, da do zdaj ni slabše, če bode božja	volja,	njegova zdravila in dobra postrežba bodo ga	A
Gospod se z baronom ni prepiral. Njegova slaba	volja	je pač res bila nasledek razgovora z baronom	A
že na otavi tako mehko postlal, če je božja	volja,	da se bo ležalo za silo.« »Jaz sem obljubil	A
človek hoče iztirati iz družbe, in ni ga bilo	volja	iti; nasproti pa je bil toliko babjeveren, da	A
tvoje zapuščine rabil tako, kakor je bila tvoja	volja,	samo za svoj dobiček; odpusti, če sem dolgo	A
Kje je tista moja glava, tista moja trdna	volja,	katero sem mislil, da imam?Nikjer je ni, nikdar	A
Marijanovo nagnjenje do svoje hčere in da ga je	volja	dovoliti kdaj zakonsko zvezo z dedičem premožnega	A
hočete.« »Prav je, da greš, ravno bi me skoro	volja	bila, zalučiti te čez kamenje, da bi se nikdar	A
bodeva se nekaj pogovorila.« Kvasa ni bilo	volja	ukvarjati se s šemo, zato ni odgovoril ničesar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani