nova beseda iz Slovenije
Pribićevićevo zahtevo je morala Pogačnikova | vlada | v Ljubljani ponuditi svoj odstop.Aleksander | C |
vlado SHS v Ljubljani je nadomestila "Deželna | vlada | za Slovenijo".Ljubljanska vlada je izgubila | C |
nadomestila "Deželna vlada za Slovenijo". Ljubljanska | vlada | je izgubila velik del pristojnosti, število | C |
nikoli ni mogel sprijazniti z mislijo, da mu | vlada | pravoslavna dinastija".Toda Korošec in njegovi | C |
vladno sejo zapustila. Vse je kazalo, da bo | vlada | ostala tudi brez podpore najmočnejše slovenske | C |
sodelovanja vsaj vseh večjih skupin. Strankarska | vlada | pa izziva samo boje in otežuje resno parlamentarno | C |
za sklic pokrajinskih zborov. Davidovićeva | vlada | se je z veliko težavo držala na oblasti. Naposled | C |
predstavništvo ni bilo razpuščeno, ampak ga je | vlada | 9. decembra samo preložila za dva meseca. Do | C |
. No, obletnica je dosti žalostna. V državi | vlada | še naprej korupcija, lakota preti, promet železniški | C |
Golia. Predsednik je ateist dr. Žerjav; on | vlada | sam, ker drugi poverjeniki še niso imenovani | C |
predstavništvu postavil Vesniću vprašanje, ali namerava | vlada | protestirati proti pristranskemu ravnanju medzavezniške | C |
plebiscita. Jugoslovanski premier je pojasnil, da se | vlada | ne more vmešavati v delovanje komisije, vendar | C |
vsi krivi. Toda glavni krivec je naša osrednja | vlada, | ki so ji Koroška in slovenski interesi sploh | C |
podžigalo nezadovoljstvo v vrstah SLS. Tako je | vlada | sama sprejela poslovnik za konstituanto, kar | C |
1917 podpisala Jugoslovanski odbor in srbska | vlada, | je namreč predvidevala kvalificirano večino | C |
regent s prvodecembrskim aktom. Toda Vesnićeva | vlada | se je na vse skupaj požvižgala in je določila | C |
razdeljena na dve. Večerni list je zapisal, da je | vlada | predlagala ustavo, ki naj bi bila "najbolj reakcionarna | C |
Avstriji. ... V Jugoslovanski demokratski stranki | vlada | vseskozi avstro-ogrski mentalitet v najslabšem | C |
vršilca dolžnosti predsednika. Ta okrnjena | vlada | je bila zgolj prehodnega značaja in je v bistvu | C |
upravitelju" dr. Vilku Baltiču, ki ga je Pašićeva | vlada | imenovala za predsednika sredi februarja 1921 | C |
veljavni brez kraljeve odobritve. Prav tako tudi | vlada | ne bi bila odgovorna samo skupščini, ampak tudi | C |
politiko. Obsodil je zloglasno Obznano, s katero je | vlada | 30. decembra prepovedala delovanje KPJ.Ob tem | C |
proti revežem. ... Tu ne kaže drugega, kakor da | vlada | - in tega bi jaz prosil - mesto na obznane, | C |
bi bila za konsolidacijo države potrebna ena | vlada | in en parlament.Dejal je, da ne razume tistih | C |
priseči zvestobe srbskemu kralju. Komuniste je | vlada | izločila iz igre z Obznano. Poslanci Narodnega | C |
terorizmu od zgoraj", ki ga je začela izvajati | vlada | preko režimskih glasil in s podpiranjem raznih | C |
in Slovenci bomo glasovali proti." Pašićeva | vlada | je kljub odporu Jugoslovanskega kluba, ki mu | C |
obstanek. Čudno pri vsem tem je pa to, da se | vlada | ne postavi na stran slabih, ampak na stran močnejših | C |
zadovoljstvo v svoji državi. Zdi se, da hoče naša | vlada | posnemati Nemce, ki so povsod postavili Pickelhaube | C |
vprašanje. V imenu svoje skupine zahtevam, da | vlada | na to vprašanje odgovori." Prerekanja med poslanci | C |
srbskega kmeta in delavca. Opozoril je, da | vlada | uporablja dvojna merila pri obdavčevanju državljanov | C |
prispevkov. ... Ampak, kar naš narod boli, je to, da | vlada | glede davkov dvojna mera in da plačujemo za | C |
hočemo, potem bo naša država odnosno vsakokratna | vlada | uživala zaupanje Srbov, Hrvatov in Slovencev | C |
skupščini dejal: "Dobro bi tudi bilo, da bi nam naša | vlada | povedala, ali in kaj je ukrenila, da dobi Bolgarija | C |
končal". Sušnik je ob tem ugotovil, "da je bila | vlada | popolnoma neobveščena in da je izvestiteljska | C |
Srbov, Hrvatov in Slovencev, je italijanska | vlada | vrgla slovenski in hrvaški jezik iz občin, sodišč | C |
izgubili vse", medtem ko naj bi jugoslovanska | vlada | s tem zgolj "pomagala utrditi Italijo v gospodarskem | C |
Podonavje in na Balkan. Na vsak način pa bi se | vlada | pred podpisom tako pomembne pogodbe morala nujno | C |
kluba. Hohnjec je v nadaljevanju poudaril, da je | vlada | pogajanja o paktu prijateljstva z Italijo vodila | C |
zlorabljal naše prijateljstvo?" Toda Pašićeva | vlada | se ni ozirala na opozorila poslancev Jugoslovanskega | C |
duha svobode v tem režimu. Namesto demokratizma | vlada | danes Pašićev absolutizem, namesto enakopravnosti | C |
Pašićev absolutizem, namesto enakopravnosti | vlada | danes korupcija, mesto svobode imamo danes nasilje | C |
stranke je Gosar izrazil bojazen, da bo Pašićeva | vlada | nadaljevala z "ekonomskim uničevanjem" slovenskega | C |
popustiti in voditelj HRSS je bil, potem ko ga je | vlada | strpala v ječo, naposled prisiljen, da se odpove | C |
nadaljeval z obtožbami na račun srbskih oblastnikov: " | Vlada | je popolnoma srbska, diplomacija v ogromni večini | C |
arlamentarizem močan, naš parlamentarizem pa je slab. | Vlada | je gospodar parlamenta.Parlament je samo štafaža | C |
pride do oblasti. ... Ta absolutizem izvaja | vlada. | Vlada je vse, parlament pa nič. | C |
... Ta absolutizem izvaja vlada. | Vlada | je vse, parlament pa nič.Kar mi govorimo, to | C |
govorite, kakor hočete, vendar bo ravno tako, kakor | vlada | hoče.Pa boste par dni nezadovoljni, potem pa | C |
Hohnjec je s svojim medklicem pritrdil načelniku: " | Vlada | je suverena, ne pa ljudstvo!"To je izzvalo nemir | C |
vlade namesto HSS vanjo povabil 3 člane SLS. Ta | vlada | je imela prehoden značaj, o čemer priča tudi | C |
tudi formalno. Rekonstruirana Vukićevićeva | vlada | je bila naposled oblikovana 23. februarja.Poleg | C |
poslanci razbijali po klopeh in vpili: "Dol krvava | vlada! | Dol ubijalci! | C |
Ljubljani 1997) - Bojan Balkovec, Prva slovenska | vlada | 1918-1921 (Ljubljana 1992) - Ivo Banac, Nacionalno | C |
zamisli o prihodnosti okrog leta 1918. Narodna | vlada, | Država SHS in slovenske zamisli o prihodnosti | C |
bi bil čez tri leta spet izvoljen in da bi ga | vlada | potrdila. Tretjič je Bezdek pisal o Ambrožu | C |
začnemo zdaj nekoliko prostejši sopsti, komaj je | vlada | z verigami, ki so nas skozi enajst let zvezane | C |
tudi zato ne, ker ni nič podobnega storila | vlada. | Deschmannov govor v prid nemški kulturi in nemški | C |
poudaril pomembnost deželnih avtonomij, njegova | vlada | je sistirala (= začasno ustavila) februarski | C |
ravno občinske volitve v Ljubljani, ko je nova | vlada | pritisnila na uradništvo, da je volilo protislovenske | C |
policije prav tako razglasil za nezakonit, saj | vlada | ni prej opomnila občinskega sveta, tako da ni | C |
ipn.), ki so jo do Slovencev izpričale deželna | vlada | in njene policijske oblasti.Seveda imata, kar | C |
v Ljubljani. Trdili so tudi, da država ali | vlada | nimata moči za zagotovitev njihove varnosti | C |
vmešavanja deželnega predsedstva v mestne zadeve. | Vlada | je po njegovem neupravičeno sugerirala občinskemu | C |
izrečeni nezaupnici vztrajajo na svojih mestih. | Vlada | ga je vnovič umestila in on ni izgubil njenega | C |
statuta lahko predlaga le občinski svet sam ali | vlada. | Še pred leti so narodnjaki zastopali popolnoma | C |
Pokazalo se je, kako velik vpliv ima vsakokratna | vlada | na lokalno politiko.Izidi volitev so bili neposredno | C |
izvaja, kar pa na Kranjskem ni naključje, saj | vlada | ni odločno nastopila proti izpadom klera.Izredni | C |
1869 so vsi srečni ugotovili, da je deželna | vlada | zavrnila spremembe deželnega volilnega reda | C |
so se razveselili npr. določbe, s katero je | vlada | nasprotovala mnenju deželnozborske večine, češ | C |
deželni jezik, temveč v deželi dopuščeni jezik. | Vlada | je ob tej priložnosti določila, da se morajo | C |
nastopijo zoper slovenski politični program. | Vlada | je bila po njihovem mnenju preveč popustljiva | C |
osnovnih misli in nedvoumnega navodila, kako naj | vlada | ravna, so zanimivi posamezni poudarki ljubljanskega | C |
ni izvajal ustavno in bi vmes morala poseči | vlada, | saj bi se le tako rešili slabih zakonov, ki | C |
bi morali, da pri nas v Avstriji so Nemci in | vlada | diktirali ustavo, ali vsaj, da so jo naredili | C |
oblasti nemškoliberalna, Lasser-Auerspergova | vlada) | njihova stranka zavzemala politične institucije | C |
šolskega deželnega odbora, ki jih je delegirala | vlada | in so bili npr. Mahr in Mrhal, litijski okrajni | C |
analiziral Hohenwartovo vlado in njene nakane. | Vlada | naj bi izhajala iz podmene, da je pravi, na | C |
kranjski Nemci utrjevali svoje položaje. Dunajska | vlada | je namreč na ključne položaje v deželi začela | C |
kranjske ljudske šole. Ravnatelja Mrhala je | vlada | samovoljno imenovala v deželni šolski svet, | C |
Laibacher Tagblatt v zadnjem trenutku nastopila nova | vlada, | saj mu je v Hohenwartovem času brez subvencij | C |
na leto in stanovanje. Da med ustavoverci ne | vlada | ravno idilična sloga, temveč so značilne tudi | C |
uspevala s povsem odkrito vladno podporo in tudi | vlada | je skoraj do svojega konca uživala podporo kranjskih | C |
solidarnost oziroma celo namigovali, da ga plačuje | vlada. | Oportunizem zarnikovcev je Levstika moralno ubil | C |
ljudstvo: Odkar je na oblasti tako odločna | vlada, | se zdi, da je odpad od nacionalne stranke vsak | C |
želimo postati ne Nemci ne Italijani! Če nam | vlada | postavlja ovire, ji nasprotujmo v svojem interesu | C |
padec so pričakovali z vero, da se bo morala | vlada | v kratkem vrniti v nemške roke, saj "Brez Nemcev | C |
reakciji", ki jo je poosebljala Hohenwartova | vlada, | na oblasti od 1871. Hohenwart je poskušal spraviti | C |
smislu imelo isti pomen) se je zdela Hohenwartova | vlada | silno nevarna, saj so Slovani menda podpirali | C |
društva (22. 9. 1871) so ugotavljali, da je | vlada | razpustila samo ustavi prijazne deželne zbore | C |
milijona Slovanov in Italijanov. Auerspergova | vlada | je sicer dobra, toda kdo je porok, da bo večna | C |
ne bomo mogli biti kos Ogrom. Toda - ali ne | vlada | Avstriji že dejansko Ogrska? Ali ni Andrassy | C |
izhodišču je treba vztrajati, četudi bi zato padla | vlada | ali bil razpuščen parlament.Ob zavrnitvi nagodbe | C |
vprašanje še naprej zaostruje kabinetno krizo. | Vlada | in parlament sta si v nasprotju, vse skupaj | C |
T. z zadovoljstvom pisal o resignaciji, ki | vlada | v nacionalnem taboru, ker niso bili poklicani | C |
Že pred tednom dni smo zapisali, da Taafejeva | vlada | ne zasluži nobenega prizanašanja Ustavoverne | C |
način vedno računa na večino. Na koncu je bila | vlada | že tako neprevidna, da je mimo parlamenta začela | C |
sklic državnega zbora, češ da je pomembno, da je | vlada | v tako nevarnih dneh v neposrednem stiku z ljudstvom | C |
oporekali. Adresa je izražala zadovoljstvo, ker je | vlada | ostala nevtralna, hkrati pa je zavračala absolutistično | C |
proslave, ki so preplavile Nemčijo, vendar jim je | vlada | to preprečila. S. n. je z zadovoljstvom poročal | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |