vez (101-200)

na oskrbnika, močno zmanjšala. S tem je bila	vez	med kaščarjem in centralno administracijo ukinjena	C
povezava z Bogom slabi; in obratno. Duh svojo	vez	z Bogom utrjuje s spoznavanjem resnice, medtem	C
njem prihaja preko telesa, ki ga animira, to	vez	slabijo. Po Malebranchu obstoj teles ni nujen	C
torej od nas pričakuje, da vzdržujemo svojo	vez	s tistim, kar nas oddaljuje od njega in rahlja	C
tistim, kar nas oddaljuje od njega in rahlja našo	vez	z njim. Da duha skrb za preživetje telesa, s	C
pomeni ljudske pesmi in ustvarjajo kulturno	vez	med preteklim in sedanjim. Shema ljudsko ..	C
skozi priklicevanje vsem znanega lika ustvariti	vez	s preteklostjo in ponovno vključiti usodnostna	C
ki imajo že znano konotacijo. S tem ustvari	vez	s tradicijo, a jo obenem tudi desekularizira	C
okolje ljudske pesmi in vzpostavlja medbesedilno	vez	s tradicijo prek pomena, ki ga nosi ljudska	C
besed kot magičnih obrazcev spet vzpostavila	vez	z ljudskim izročilom, vendar je to vezilo zelo	C
uboja nedolžnih otrok. Pesniška sinteza ali	vez	k sedmim pesmim je pesem Herodež.(Str. 44.)	C
vzpostavljen stik s kolektivnim. Vzpostavlja se	vez	s tradicijo in preteklostjo in obenem stik s	C
Zaključuje s spoznanjem: "Prav gotovo so vsebinska	vez	moči, uničenja in smrti, toda tudi preseganje	C
Tradicija in individualni talent 1977. tematiziral	vez	književnega izročila in sodobnosti, zgodovinski	C
socialne plasti, temveč je pomenila močno čustveno	vez	in je bila marsikdaj navzoča tudi potem, ko	C
povabljenci je poudarila: - povezuje nas močna	vez,	ki presega cerkveno, saj smo dobri prijatelji	C
molitvenike. Veliko posameznikov je ohranjalo	vez	s staro domovino ne samo s pismi in sorodstvenimi	C
Szlovencov Glásza leta 1954 pa se je pretrgala tudi	vez,	ki je družila in povezovala prekmurske izseljence	C
ameriškega državljanstva. Postalo je tudi vmesna	vez	med slovensko etnično skupnostjo in mestnimi	C
slovstvenega folklorizma. Kot posrednica in	vez	med slovstveno folkloro in literaturo si je	C
danes ji rečemo »totalne« vojne, to »naravno«	vez	med politiko in vojskovanjem popolnoma izniči	C
pozneje (222‐226) tudi sam upravljal. Domnevna	vez	njegove družine z retorjem Kokejanom Dionom	C
in sedanjostjo pa se je vzpostavila odločilna	vez.	Zgodovina kar naenkrat ni bila več samo razlaga	C
ljubše, da so uničili temelje in da so pretrgali	vez	med zgodovino in bralstvom.Oznanili so, da sta	C
znova dokazuje na preprost način svojo tesno	vez	z oblikami mišljenja iz vsakdanjega človekovega	C
zgodovina, o kateri razpravlja Rüsen, je bila zadnja	vez	v tej verigi esencialističnih pogledov na zgodovino	C
strani Atlantika, je poskušal zlomiti sleherno	vez	med zgodovino in družbenimi vedami. V Združenih	C
raven, ki zajema največji del družbe. To je	vez,	ki jo je poudaril Marcel Gauchet kot tisto osrednjo	C
da je subverzija popolna takrat, ko pretrga	vez,	ki jo je priklepala na svet, potem ni dovolj	C
je priklepala na svet, potem ni dovolj, da to	vez	razume kot dano, ampak jo mora najprej izluščiti	C
tej vezi resnica njene biti v svetu in tako to	vez	pretrgati.Denimo tej vezi dualistično mišljenje	C
oziroma subverzije tega sveta. Zato pravimo, da je	vez,	ki nas priklepa na svet, vez nujne utvare.Toda	C
pravimo, da je vez, ki nas priklepa na svet,	vez	nujne utvare.Toda ta vez ni vnazajšnji učinek	C
priklepa na svet, vez nujne utvare. Toda ta	vez	ni vnazajšnji učinek njenega izluščenja, kajti	C
učinek njenega izluščenja, kajti ko lahko za neko	vez	tega sveta dokažemo, da smo z njenim pretrganjem	C
pretrganjem ta svet obrnili na glavo, potem se ta	vez	izkaže za vez, ki nas je priklepala na ta svet	C
obrnili na glavo, potem se ta vez izkaže za	vez,	ki nas je priklepala na ta svet, za vez, po	C
za vez, ki nas je priklepala na ta svet, za	vez,	po kateri smo bili na tem svetu, za vez geneze	C
za vez, po kateri smo bili na tem svetu, za	vez	geneze.Pot izluščenja se v tej točki obrata	C
posredne designacije individualnih teles, kajti	vez	designacije z glagolsko atribucijo nikoli ni	C
to vrzel odprto pomeni prerezati med telesi	vez	designacije.Toda to očitno ni dovolj, kajti	C
klasificiranja, ampak rivalskega spopada, v katerem se	vez	udeleženosti izteče v prebiranje med pretendenti	C
podoba podobna idealni podobi, temveč notranja	vez	podobnosti, notranja urejenost kopij, ki se	C
Toda v idejah zasidrana idealnost oziroma	vez	notranje podobnosti ni le temelj, na katerem	C
zaročenec, ampak da sofistika sprevrača samo	vez	udeleženosti, oziroma relacijo med modelom in	C
dialektičnega pretresa. Glede na to intimno	vez	je simulaker ožigosan kot kvazi-podoba, ki ne	C
na neuspeh, saj preiskovanje zadeva prav to	vez,	ki mora ostati neeksplicirana.Nevarnost, da	C
bi ohranile popkovino participacije, se pravi	vez,	ki drži skupaj svet reprezentacije; tok simulakrov	C
sveta k drugemu? Kako naj pogled s strani načne	vez	notranje podobnosti? Kam naj se umesti v brezvrzelne	C
spoznanje ni edina oblika spoznanja, če telesna	vez	designacije ni edina vez med zvoki in telesi	C
spoznanja, če telesna vez designacije ni edina	vez	med zvoki in telesi, potem vedno obstaja možnost	C
šele takrat, ko je razkrinkana neeksplicirana	vez	notranje podobnosti, ki ni bila podvržena pretresu	C
izhaja, da tudi Hrizipov paradoks ne meri le na	vez	designacije v nekem ozkem, logičnem pomenu tega	C
zasidrana v svetu podob, če pa jih tam ne drži	vez	designacije, marveč vez notranje podobnosti	C
če pa jih tam ne drži vez designacije, marveč	vez	notranje podobnosti, v kateri designacija nima	C
jedro sveta reprezentacije, se pravi prikrito	vez	notranje podobnosti.Za dokončno subverzijo ni	C
potem mora svojo subverzijo usmeriti na prikrito	vez	tega govora.To vez misli D. kot vez propozicionalnos	C
subverzijo usmeriti na prikrito vez tega govora. To	vez	misli D. kot vez propozicionalnosti, naš običajni	C
prikrito vez tega govora. To vez misli D. kot	vez	propozicionalnosti, naš običajni svet pa kot	C
bodisi kot vrzel kroga, ki jo smisel izdolbe v	vez	designacije ali v navidezno polnost pomenjanja	C
usta odpelje voz. Paradoks dolbe vrzel smisla v	vez	designacije in razpira logiški krog treh dimenzij	C
smisla. Z vznikom te nove idealne ravni je	vez	participiranja reprezentacij v substanci neke	C
prekinjena, na njenem mestu pa se konstutuira	vez	nekega pogoja v pravem pomenu besede.Ko torej	C
med idejami in podobami, ali nemara samo kot	vez	designacije.Prav tako je vprašljivo, kaj pomeni	C
velja, da se je skozi neskončno regresijo smisla	vez	prvotne designacije le ohranjala in postajala	C
pa je univerzum formalnih jezikov. Kolikor	vez	jezika in sveta razumemo kot ontološko zavezo	C
paradoksi smisla iztečejo v paradokse predikacije,	vez	designacije s tem ni okrnjena.Hkrati z vrzeljo	C
Hrizipovega tipa, vztraja v svoji dvoumnosti tudi	vez	designacije; povedano drugače, v celotnem nizu	C
paradoksi designacije vztrajajo, in skupaj z njimi	vez,	ki jo postavljajo pod vprašaj. Sicer pa, je	C
delovala subverzivno. Meri torej na neko "notranjo	vez	podobnosti", ne pa na vez designacije.Od tod	C
na neko "notranjo vez podobnosti", ne pa na	vez	designacije.Od tod sledi nauk, da o tem, kam	C
tako designacijo. Designacija kot taka, kot	vez	ali dimenzija, postane dvoumna tudi vnazaj.	C
teorije telesnih vzrokov, ki artikulira nujno	vez	med besedami in stvarmi, točneje, med mislimi	C
katera je "prava". Enako je mogoče reči za	vez	designacije: brž ko preidemo točko sprevrnitve	C
reprezentacije s tem, da onemogoča videti skrito	vez	tega sveta. Razgraditev videza zato pomeni tudi	C
da paradoksi resda postavljajo pod vprašaj	vez	designiranja, da pa kljub temu vez ohranjajo	C
pod vprašaj vez designiranja, da pa kljub temu	vez	ohranjajo; dvoumnost je tako v tem, da ne vemo	C
ko pojasnimo, kako paradoksi dolbejo vrzel v	vez	notranje podobnosti, ki na prikrit način obvladuje	C
uspelo v resnici razgraditi tisti videz, ki ovija	vez	notranje podobnosti, to pa je prav videz, ki	C
vključujoča. Vključujoča disjunkcija je osrednja	vez	želeče produkcije, ki skupaj z relacijo posredne	C
vezi med elementi, njihova realna razlika ter	vez	vključujoče disjunkcije.Zato velja, da so "delni	C
projekcija vse želeče produkcije v eno samo	vez	verovanja med jazom in označevalcem manka, to	C
resničnih členov, kar pomeni, da lahko njeno	vez	z njimi vselej podaljšamo, ne da bi spremenili	C
podobnosti, ne pa na ravni opozicije. Skrito	vez,	ki drži skupaj svet idej in podob, bi morali	C
realnosti izluščimo kot njuno skupno skrito	vez,	se pravi, če ga umestimo med pola izhodiščnenega	C
tem res razkrila tisto "nevidno, a neskrito"	vez	notranje podobnosti, ki ta videz vzdržuje.Enako	C
svojimi novicami za mnoge Aleksandrinke edina	vez	z domovino.Precej je bilo namreč jetnikov, ki	C
zainteresirani tudi mladi. "Ker imajo naši otroci	vez	s Slovenijo, bodo tudi oni, ker bodo skoraj	C
za nami tu, v Keniji. Ker imajo naši otroci	vez	s Slovenijo, bodo tudi oni, ker bodo skoraj	C
za prevajalca. Takrat se je med nama spletla	vez,	ki je pripeljala do poroke, tu v Ljubljani,	C
Disney je tudi, nujno, odpravil biološko	vez	med staršem in otrokom - seksualnost.Pridih	C
redka stvar, celo ko gre za tako "materinsko"	vez,	kot je ta med Mikijem in njegovim psom. Ko gre	C
hočejo prelomiti to pomilovanja vredno naravno	vez	in ga oropati edine stvari, ki mu je ostala	C
pretirano samorefleksivnost, ki nakazuje erotično	vez	("neskončni ljubezenski show", "endless love	C
pogosto znotraj del) - potencialno rahlja njeno	vez	s kulturnim privilegijem.Pri ukvarjanju z Acconcijev	C
da neposredno in zlahka razrahlja normativno	vez	moške subjektivitete z dejavnim uveljavljanjem	C
razkriva nenavadno občutljivost za to dvojno	vez	pri moških umetnikih, ki v senci pollockovskega	C
opazovalčev odziv, do katerega pride skozi hiazmično	vez	med jazom in drugačnostjo, se ta prevzetost	C
ilegiranega in heteroseksualnega. Zdi se, da obstaja	vez	med prelomom Aguilarjeve z vsemi vidiki normativne	C
tistega pri Aguilarjevi in Harrisu, pretrga	vez	med telesnim videzom in jazom identiteto, pri	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani