vest (301-400)

rodbinsko idilo‘ ... Drugače imam precej leno	vest,	toda poglej me, ob tem spominu vselej zardim	A
Izpije kozarec vina, komaj si ustna oblizne, že	vest	zavpije: ”Nehaj!Ne kliči biriča in rubežnika	A
Naslednji dan navsezgodaj se je razlegla po fari	vest,	da Grajžarja rubijo, Grajžarja s hriba.In da	A
nisem župnik; človek hodi v krčmo pit, molit in	vest	izpraševat pa v cerkev, ne narobe; župnik ne	A
nam je! Od daleč nas je videla njegova huda	vest,	pa je pobegnil, kakor je bil!“ ”Za njim!	A
ideja: dvojna beseda, dvojno prepričanje, dvojna	vest?	Preveč zapleteno bi bilo zame.	A
postrežnici v obraz, kakor bi bila tam moja slaba	vest	in ne v mojem srcu.Skoro sem omahoval ob tolikih	A
je kopnel sneg. S kukavico je prišla vesela	vest	in se je raznesla po globeli bolj glasno in	A
in pretepel Pilatuža, zato da bi si olajšal	vest	...“ Pogledal sem ga začuden.	A
naslovom: ”Roman starega portirja“, -- ”Huda	vest	ali skesani grešnik“, -- ali kakó enako ... in	A
daje roka strup, ne vidijo oči, zato molči tudi	vest	...“ Vstal je nenadoma; ko je stopil preko	A
živega človeka, da izprašuješ ob njem svojo	vest	ter to vest hkrati božaš in odevaš kakor nemirnega	A
človeka, da izprašuješ ob njem svojo vest ter to	vest	hkrati božaš in odevaš kakor nemirnega otroka	A
tesno pri srcu, kakor da mi prinaša žalostno	vest.	“ Mira je gledala na žensko, ki je šla mimo	A
za hip, da bi planili mednje? Izprašajte si	vest;	pa si napravite moralo!“-	A
Kadar se tiho zapro duri za življenjem, izreče	vest	svojo pravično in neizprosno sodbo; in ta sodba	A
Stala je in ni mogla govoriti, oglasila se je	vest.	”Kar govori, le pokaži pismo!“ je prigovarjal	A
poravnan račun: ni dolga, ne hvaležnosti. In čista	vest	je v vsakem oziru potrebna stvar, posebno za	A
ukvarjal učenec z drugimi mislimi in posli.	Vest,	ta strogi in čemerni učitelj, je delila odvezo	A
govoril, -- moj Bog, kakó je govoril! ... Toda moja	vest	je ostala zakrknjena in zategadelj bi bil točil	A
malopridnežu in pohujšljivcu, ampak njegova	vest	je bila čista. ”Dobrih naukov ne posluša	A
ki stoji zdaj za plotom. Za menoj pa je šla	vest,	natančna in rodoljubna vest v podobi učitelja	A
menoj pa je šla vest, natančna in rodoljubna	vest	v podobi učitelja Šviligoja.In luna je sijala	A
fant, materam ugoden, temveč prišla je slaba	vest	in prišlo je pohujšanje ...Kaj me druži ž njimi	A
prestrašenimi očmí. In vendar je težka moja	vest	zaradi te važne in zanimive dogodbe, ki jo pripovedujem	A
učenjaki. Povedal sem samó, kako da je moja	vest	težka zaradi te zanimive in važne dogodbe, ki	A
je klical na to ponočno pot? Vrni se - moja	vest	je čista, dolgo sem se pokoril za svoje grehe	A
bili polni. Razlegla se je bila po fari čudna	vest,	tako neverjetna in skrivnostna, da je nihče	A
zavzdihnil. »O človek krščanski, ki imaš čisto	vest	in srce brez greha, nikar me ne ogovarjaj, mene	A
treba, da je bil človek pameten in izkušen;	vest,	srce, iskrenost - kaj vse tisto!Če nama je bilo	A
moški in ženske, pred njimi pa je šla slaba	vest.	Nikomur se ni hotelo govoriti, gledali so na	A
je tisti?“ Izpregovoril je, da bi si ohladil	vest;	ampak spotoma ni dobil odgovora, niti prijaznega	A
odgovoril, nobeden več ga ni karal z očmi. Zakaj	vest	je bila težka in kesanje je bilo veliko.Res	A
”Glej ga tam, potuhnjenca!“ ”Slaba	vest	smrdi sto klafter pred njim!“ ”Kaj mu je	A
Znamenje in prapor doline šentflorjanske!	Vest	mi je rekla, da ste hudi name - in vendar ste	A
nanj, zavidan in slavljen. Obtežil je svojo	vest	in umazal svoje poštenje in njegova slava mu	A
ti, Andrejec, ne daješ za vino, ne ti! Tvoja	vest	plačuje, Andrejec!Tvoja vest napaja, zato, da	A
Tvoja vest plačuje, Andrejec! Tvoja	vest	napaja, zato, da bi se sama upijanila!“ Ni	A
obraz in je kričal s hripavim glasom: ”Moja	vest	plačuje, ne jaz!Tudi zanj je plačevala moja	A
plačuje, ne jaz! Tudi zanj je plačevala moja	vest,	tudi njega je napajala!Kaj sem mu storil, da	A
Osramočeni bi bili vsi, zakaj vsi imajo slabo	vest	...“ ”Kaj pa ti, Luka?	A
rešiti. Pri vsakem svojem koraku poslušaj svojo	vest	in ne pozabi na Boga!“ V šumenju dneva in	A
si nežen, ne boš se vdal ... Prečudno smešna	vest,	strahotno smešna, kakor glas o polnočni predpustni	A
burki na pokopališču, se je razneslo po fari.	Vest	o pogrebu, kakršnega še ni videl krščanski svet	A
nenadoma je vstal, kakor da se mu je vzbudila slaba	vest,	in je izginil v izbo, da bi se skril poštenim	A
znava, čakati znava, pijanca nisva. In najina	vest	ostane brez greha. Ali je greh, če bogatega	A
če se ne vidiš v ogledalu! Med pleča si dal	vest	in grbo si jo krstil -- dokler je ne občutiš	A
nebes poslanega, bi ob tisti uri občutil težko	vest.	- Komaj smo stopili na cesto, nam je pljusknilo	A
ki smo jih potrosili zanje! Ker imamo čisto	vest,	čakajmo v miru, kaj poreče pravica ter pojdimo	A
napregel. Ves vesel je bil in dobre volje;	vest	je bila očiščena, srce je bilo mirno. Ko	A
mirna, srečna, očitek v vesti bi spal, pa ji	vest	glasno očita in ji je za znamenje, da ni prav	A
privoščiš revežu, da v miru sne, pa še za tako	vest,	kakršno sem prinesel.« »Lepo vest si	A
za tako vest, kakršno sem prinesel.« »Lepo	vest	si prinesel,« je viknil sedaj Jurca, »glej,	A
krošnjar trosil in ni od daleč več mislil na težko	vest,	ki je v zadnjih sunkih utripala v podstrešju	A
opazila Šimna. Fant je moral imeti drugod slabo	vest,	zakaj potegnil se je za Nežo: »Kaj boš	A
tega ne mogla, ker jo preveč srce boli in peče	vest.	Juri se je tihe utrujenosti in sreče	A
je pozabil in nehote si je začel izpraševati	vest,	da ni li tolikrat žalil matere, in tako je vedno	A
zasikal porogljivo, »kaj ne spi pijanec, mu ne da	vest	miru?«In odšel je naglo iz sobe, in Anica je	A
odšla zadnje jeseni z možem nekam na Nemško. Ta	vest	je Anico spravila ob dobro voljo, zakaj sedaj	A
biti ravnodušna in misliti mirno in preglušiti	vest.	Ali ni šlo.	A
izgubljeni sreči? Ali je plakal ko ropar, ki mu	vest	spati ne da, ali ko apostol, ki je trikrat zatajil	A
Vse drugo, vse drugo naj bi bilo padlo na mojo	vest!	To pa je grozno brez konca.	A
tem preskrbel sebe in številno družino. Svojo	vest	pa je potolažil po svoje, da je že božja volja	A
bi beračil. Prosim z bolestjo v duši, ker mi	vest	očita.Gospod grof, zato sem tukaj!«	A
če more verjeti. Naj ima, če misli, da je	vest	in da sem mu dal od srca in duše.Dobro, Mohor	A
»Prečastiti, nisem bral, kaj sem podpisal.	Vest	mi je čista!« Foramiti je vedel:	A
Spoštoval bi te, če moreš kakor on piti na mirno	vest.	« Kakor da je ugriznjen, se je oglasil Tagliat	A
Prečastiti, zares ne vem, kaj naj bi mi očitala	vest	‒« »Vest, vest,« se je vznejevoljil višji duhovni	A
zares ne vem, kaj naj bi mi očitala vest ‒« »	Vest,	vest,« se je vznejevoljil višji duhovni.»Rekel	A
ne vem, kaj naj bi mi očitala vest ‒« »Vest,	vest,	« se je vznejevoljil višji duhovni.»Rekel sem	A
domislil: »Neumnosti! . / . / stran 147 . / Moja	vest	je čista!« Edmondo V noči med Firminom škofom	A
»Glej no, Mohor, kako spiš nemirno! Grešna	vest,	Mohor, pa nečednost tvoja, kletvina pa kvanta	A
da je prišel čas, ki je o njem krožila čudna	vest,	da pride in bo takrat gorje galjotom, ki da	A
pretepli in odgnali. Doma se je bila raznesla	vest,	da je umrl. »Ob šestih sem bil še v Gorici,	A
Karnelov račun ... * V enem dnevu se je raznesla	vest	o predrzno siloviti Bandelovi rubežni na Kobariškem	A
skozi kmete in si zaslužiti nagrado za nujno	vest	grofu v Gorici. Kmetje v Solkanu so mu zastavili	A
človeške glave ne po modrosti, ki jo narekuje	vest.	Viharno so pritrjevali.	A
se je polastil vsega mesta, ko se je raznesla	vest.	Hišni gospodarji so zapirali vrata.	A
nič,« je menil Leharnar; »sva prestara pa na	vest	preveč misliva.« Val ljudstva ju je potegnil	A
Lažete se kakor farizeji!	Vest	vam govori drugače in vas teži.Izgnali ste.	A
kakor se ustijo,« je povedal cerkovnik. »Moja	vest	je čista,« je zaupal sebi duhovni.Toda cerkovnik	A
Le um in pamet ne. Pa	vest!	Občutje strašnega bremena je prevzelo moža.	A
Golja? Ker ga je za staro izdajstvo le pekla	vest.	Lovrenc Kragulj?	A
galjot. Midva, midva vsaj sva ves čas mislila na	vest,	Bog ni galjot.« Andrej ni odgovoril takoj.	A
pouk proti koncu, bolj naju je začela gristi	vest.	Ata nama prav za to fazanko ni rekel nič.	A
Zgubil bi jo lahko že zdavnaj prej... Ne, je rekla	vest.	Denar imava rada, toda do njega hočeva priti	A
namuznila in tudi šla k maši. Močno me je zapekla	vest.	Velika noč, pa sam doma!	A
je bilo kaj narobe. Hudo hudo me je zapekla	vest,	kaj vse sem storil...Hm, pa res!	A
očitajoče pogledal. Res sem imel malce slabo	vest,	kajti v steklenico sva z Jakeljnom - potem ko	A
natisnili in kaj vse bodo napisali pod njo...	Vest	mi pravi, da se raje ogniva tej nepotrebni slavi	A
»Naprej!« »Najbolj me peče	vest	zaradi tiste nedelje, ki sem jo spustil iz svoje	A
vama povem, ko sta ravno dva duhovna skupaj:	vest	me prav nič ne peče: kar sem popil, sem popil	A
zamisli, potem odgovori: »Ničesar mi ne očita	vest.	« »Haha!« grohota se državni pravdnik in ž njim	A
prošt predsednik, obnóvi mu spomin in poóstri mu	vest!	Za Bóga, in taki ljudje so mašniki v današnjih	A
ležečem na mizi pred njim. »Tebi, pater Primož,	vest	ne očita ničesar?« Tukaj se oglasi stari nadškof	A
proštu Ambrožu. »Tebi, zatoženi Primož, ne očita	vest	ničesar?« ponovi predsednik svoje vprašanje	A
dekretu. Vsakdo izmed vas, bratje, izprašaj si	vest,	in če mu ni živeti, kakor je živel sv. apostol	A
in kazen je že šestnajst let lazila za teboj;	vest	te je razjedala, in to je hujše od ječe.Ali	A
je ukazal vrniti se na Visoko in ponesti tja	vest	o nesrečni smrti pisarjevi. »Za vaju ni ta pogled	A
je šele ravnokar došel kurir, ki je prinesel	vest	o smrti gosudarja.« »In kakega kandidata bodete	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani