V hipu je prešel izraz sreče in miru z njegovega lica.
»Tomaž!« je zasikal porogljivo, »kaj ne spi pijanec, mu ne da vest miru?« In odšel je naglo iz sobe, in Anica je še čula iz dvorišča polagoma izgubivše se korake in odhitela gori v sobo, ko da se podi za njo pol pekla.