veliko (301-400)

»Jaz hočem veliko!« »Bova našla	veliko.	« Skakala je s kamna na kamen in na vsakem novem	A
ritem ušel. Ura na stolpu Ribjega trga je bila	veliko,	zmeraj rumeno in zaspano, a vendar široko razprto	A
je seveda zmeraj zdoma. Ko pa je za božič, za	veliko	noč in poleti na dopustu Carmen doma, tedaj	A
« »Tudi mešani smo, prav gotovo, in celó	veliko	jih je, ki so mešani, kot ste rekli.A glavno	A
tako, a večinoma so pisatelji ljudje, ki so	veliko	doživeli.« »Da, a ne veliko lepega.	A
pisatelji ljudje, ki so veliko doživeli.« »Da, a ne	veliko	lepega.Zato si tisto lepo izmišljujejo!«	A
Kolo je stalo. Preklasto je bilo in	veliko	kakor hiša, stalo pa je, ker je bil žleb odmaknjen	A
meri razveljavljeni. Ravno tako je večinoma	veliko	bolje, da človek ne išče več srečanja z nekdanjo	A
ganjenim glasom povedal gospema, kako da je imel	veliko	čast, da je bil * Mario und der Zauberer -	A
ljudi, žal, ne čuti tako.« »Večina ne bo nikdar	veliko	razumela,« je rekel kuhar in globoko vzdihnil	A
resnice v nedolžna srca.« »Zdaj ste povedali	veliko	resnico, gospod arhitekt,« je rekel rdečelični	A
da nadaljujeva že zdavnaj potrjeno zvezo. In	veliko,	si rekla?Veliko zato, ker je včeraj v enem popoldnev	A
In veliko, si rekla?	Veliko	zato, ker je včeraj v enem popoldnevu premostila	A
vzkliknila. »Tudi ko greš za pogrebom, vidiš	veliko	stvari.A jih vse ovija pogrebno ozračje.«	A
ljudje niso brezpomembni, je pomislil, a prav to	veliko	spoštovanje, ki mi ga izkazuje, je dokaz, kako	A
mu ne popustiš pri ceni. »Diktatorji črpajo	veliko	svoje moči v omejenosti in v dobroti miroljubnih	A
Mislim le, kaj naj pišem. Saj bi rad	veliko	povedal.Ampak za božjo voljo, le kako naj trdemu	A
kaj bi mu narekoval. Svojim domačim bi rad	veliko	povedal.Rad bi pisal, da je božič velik praznik	A
ki sem tako daleč od vas Pisal bi vam rad	veliko,	pa ne morem.	A
pravim, zakaj jutri bo sveti dan in jaz moram še	veliko	napisati in še veliko živeti. Polnoč	A
sveti dan in jaz moram še veliko napisati in še	veliko	živeti. Polnoč in jaz stojim tu, sredi	A
na to, da je smrtno žalil človeka. Kasneje,	veliko	kasneje, si je očital, kako je mogel biti kot	A
kvišku. Nebo je bilo visoko in modro, sonce	veliko	in žareče, res pravo sonce; na sleherni list	A
Kajpak, tolmun je njegov. To je njegovo oko,	veliko,	globoko, jasno zeleno oko ...Kaj vse je videlo	A
nekaj domačih izgubljencev. - Psov ima pa kar	veliko!	- je rekla. - Kdo?	A
se ozrl okrog sebe. - Tvoja nemška smrt ima	veliko	psov, - je mirno rekla Temnikarica.- In vseh	A
sprašujem...« je odgovoril starec in mu položil svojo	veliko	roko na glavo.»Sprašujem...	A
« je rekel in spet ljubeznivo položil svojo	veliko	roko na otrokovo glavo.»A če že govorimo o trobenti	A
»Povest je - povest... V povesti se mora	veliko	zgoditi!« Peter Majcen je postavil otroka	A
Veste, včasih, ko sem služila na gradu, sem	veliko	brala.Zdaj pa že dolgo ne berem več.	A
razgrinjale že preko neba. - Joj, to bo drugo leto	veliko	trave! - je zadovoljno pomislil in zaprl oči	A
Teran pijejo. Saj ga nimajo	veliko,	ampak nocoj, ko je božič, je buča na ognjišču	A
Domov pojde, kajpak. In doma si bo ustvaril	veliko	kmetijo.In je šel.	A
Zdaj ne bo več tako. Zdaj bo vse bolj na	veliko.	Morda bodo imeli tudi bika doma; bik sicer ni	A
brke in zajavkal: »Nak, ravnine pa pri nas ni	veliko,	« in udaril s protom po stari kravi.	A
v pozabljenje. Nanca je pregradila kuhinjo z	veliko	mizo in točila vojakom pijače in kave.	A
glavo. Ko je župnik dejal, da je bila vojna	veliko	polje, na katerem je satan požel na tisoče in	A
Sunil je kučmo na tilnik. Začutil je v sebi	veliko	skelečo praznino.Vse do takrat ni vedel, da	A
vendar v Ukrajini sanjal in koval načrte za	veliko	kmetijo: široke njive, hlev, krave, bik, vse	A
kmetijo: široke njive, hlev, krave, bik, vse na	veliko.	Nanca je šla, njiv pa ni odnesla s sabo in to	A
. / ČLOVEK NA ZEMLJI 189 . / . \/ . / imela	veliko	veselje: krtačila sta jih, jih napajala in jim	A
Vstal je in Nanca mu je stopila naproti z	veliko	zajemalko. »Na, da se pogreješ,« je	A
198 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / zemlje? Kaj še,	veliko	njivo ste prodali, lahko bi bili takrat prodali	A
je srečna, presrečna, da je lahko kuhala na	veliko	in razsipala. Stari Jakob je tudi molčal, kajti	A
njegova mati in da ga mati gleda. Poštar je za to	veliko	slovesnost pripravil govor, toda zdaj dobro	A
poslednjim plamenom svojega življenja in začuti	veliko	olajšanje v duši. „Začnimo, začnimo	A
mesta, v katerem živita Slovenec in človek.	Veliko	je bolečine v tej knjigi in veliko je žalostnih	A
človek. Veliko je bolečine v tej knjigi in	veliko	je žalostnih spoznanj.Bridko je, a vendar smo	A
izogniti teh steza, in le njemu je dano govoriti	veliko	besedo, ki potuje skozi tisoče src ’.Ta pot	A
Lina bo sestra tistim, ki se bodo borili za	veliko	usodo bodočih dni «.Nikolaj Benčina je spoznal	A
je sicer končana, vendar pa pusti v človeku	veliko	vprašanj.Tu so ‘Marija, duša voditeljica, Jelka	A
šli naproti z razprtimi rokami in se stavili v	veliko	nepremagljivo fronto na poti k Gornjemu mestu	A
rekel in stopil k oknu. Okno je bilo še precej	veliko,	zakrižano, zamreženo in na zunanji strani pregrajeno	A
daljavi in čez belo cerkev na njem. Gledam: vse je	veliko,	mladika, listi, in če bi bila gosenica na njih	A
svetlem svetu, kjer ljudje zajemajo življenje z	veliko	žlico, samo zajemajo, zajemajo dan in noč, noč	A
čez, šele potem je dozorelo v njem, da je z	veliko	muko porodil Hišo št. 14. Hiša št. 14	A
se je ob tej priliki celo izrazil, da ne bo	veliko	škode, tudi če se streha zruši ljudem na glave	A
Vipavci so tudi svoje vrste ljudje.	Veliko	delajo.Globoko režejo in na široko razmetavajo	A
je razkoračila z Loma na Selo in pregrebla z	veliko	plevnico sotesko, po kateri je odteklo jezero	A
pregrešil, mu je vrgel čez ramo žensko volneno ruto,	veliko	kot odeja, in rekel: -Da boš pustil ženske pri	A
njegove pregrehe. S širokokrajnikom na glavi, z	veliko	ruto čez ramo in z dvometrsko palico v rokah	A
mornar se je nasmehnil. Nato se je ozrl in z	veliko	koščeno roko rahlo potrepljal kamen, ki se je	A
Ta kamen je zelo star. Gotovo je bil nekoč	veliko	večji.Zdaj je majhen.	A
naravnost v nebo. Bila je res mogočna gora,	veliko	višja od vseh drugih gora.In bila je tudi najlepša	A
tako široka in globoka, da se je v njej nabralo	veliko	vode.In ko je voda zmrznila, je led razgnal	A
kamni pridejo tako daleč,« je nadaljevala gora. »	Veliko	jih obleži v gozdu in na gmajnah, ob poteh in	A
let!« je veselo vzkliknil kamen. »Morda še	veliko	manj,« je rekla jelka.»Lahko kaj kmalu pridejo	A
jelka. Macesen so obtesali in ga postavili na	veliko	jadrnico za jambor.Morda še danes potuje po	A
Hja ...« je pomolčal za hip, kakor bi zasledoval	veliko	misel:»Že vidim: tudi kruh ni vse.«	A
zdi se mi, da je v tistem smehu skrito neko	veliko	spoznanje in hrepenenje po pravem kruhu.	A
skočila k stenskemu koledarju, odtrgala listek z	veliko	enojko, ga zmečkala, vrgla na tla in pohodila	A
večkrat zdrobila pod prsti, kar je bilo nam v	veliko	zadoščenje. Naposled pa so se s table le zarežali	A
Treba bo še dolgo potrpeti... in nemara tudi	veliko	pretrpeti...In treba je potrpeti tudi z učiteljico	A
Tisto o najlepšem prazniku sem trdil tudi za	veliko	noč in zdaj res ne vem, ali sem se lagal o božiču	A
in povem odkrito, da mi je to v življenju v	veliko	nesrečo; koliko pridig, očitkov in »polaganj	A
zareči. * Obiskov za sveti večer ne bo	veliko,	stara navada, da je ta dan treba biti doma.	A
tal pred sabo. Požira bolečino svoje nemoči z	veliko	leseno žlico kakor je v svojih pastirskih letih	A
kakor se za materjo spodobi, potem pa je bilo	veliko	ženitovanje.Tri dni in tri noči sta Tone in	A
sem, da grdo grešim, ker skrivaj poslušam to	veliko,	čeprav še nerazumljivo skrivnost.Če bi se bilo	A
Kapun klečala pri drugem topolu in ga žagala z	veliko	žago počeznico. »Tone!« je hripavo vzklik	A
zamudil. Pred Modrijanovo hišo je bilo že zelo	veliko	ljudi.Na pločniku so ležali razžagani topoli	A
zresnil in se spet napel kot struna. Zagledal je	veliko	sivo ptico. Samotna čaplja je zdaj plavala	A
da bi trenil z očmi. S pogledom je spremljal	veliko	ptico, samotno sivo čapljo, ki je jadrala nad	A
Tisto, tisto ... Oče je pristopil, spustil svojo	veliko	roko na Kadetkino glavo, jo zgrabil s prsti	A
imeti grad ... Vsekakor bo imel veleposestvo in	veliko	hišo.Za dve Modrijanovi, ali pa celo za tri	A
otrok zmeraj rad napne vse sile, da prej prinese	veliko	novico.Ko sem planil pred babico Terezijo in	A
Posadila me je za pogrnjeno mizo, mi nalila	veliko	skodelo bele kave s smetano in mi odrezala otep	A
velik prijatelj vaških otrok. Prepotoval je	veliko	sveta in prebral veliko knjig, zato je veliko	A
otrok. Prepotoval je veliko sveta in prebral	veliko	knjig, zato je veliko vedel.Njegove oči so povsod	A
veliko sveta in prebral veliko knjig, zato je	veliko	vedel.Njegove oči so povsod videle samo žive	A
pa je bilo, kadar je pripovedoval. Znal je	veliko	pravljic in otroci so vedeli, da si jih sproti	A
že zdavnaj izgubila svojo prvotno barvo in v	veliko	pretesen in prekratek črn suknjič, ki se je	A
ljudstva, da je v svojem življenju preložil	veliko	število težkih bremen in da si je ta grenka	A
kruha potepali po svetu. Toda jetniki se niso	veliko	zanimali za njegove besede. Nekateri so se celo	A
vse to, kar sem povedal, so njegove besede.	Veliko	je delal za to stvar in še danes dela.In zdaj	A
pisarni se je Martin Jakončič spet podpisal v	veliko	knjigo; podpisal se je s tresočo se roko, kljukici	A
za vlak. Stala sta na peronu, ljudi ni bilo	veliko	in njuno slovo je bilo ganljivo.Martin je stiskal	A
tiščal malo pisano culo, na kolenih je držal	veliko	prazno ptičnico, se s komolci naslanjal nanjo	A
obleka ni bila prida in tudi bogastva ni imel	veliko.	Vse je nosil v mali pisani culi.	A
okrog hiš so bili plotovi, na dvorišču je raslo	veliko	drevo, ki je dajalo senco. Martin Jakončič je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani