nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Široko je odprl začudene oči, da bi s pogledom objel širine zasnežene senožeti, a jih ni mogel objeti, ker so se razgrinjale že preko neba.
- Joj, to bo drugo leto veliko trave! - je zadovoljno pomislil in zaprl oči. Spanec je bil blizu, tako blizu, da je že čutil njegovo mehko roko, on pa je bil utrujen, tako utrujen, da je komaj še zašepetal z zadnjimi močmi:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani