užitek (301-400)

solipsističnim užitkom in krutostjo: brž ko je	užitek	postavljen kot brezpogojen, je zlo, ker je indiferenten	C
tega/ Drugega". Sadist ve, da s tem, ko išče	užitek,	izpolnjuje zakon narave. Skratka, sadistova	C
glasu narave, zato ne ve, da s prizadevanjem za	užitek	pravzaprav izpolnjuje njeno zapoved.Lahko bi	C
užitku, užitku diskurza, ki je ves v pripravah na	užitek,	opisih pridobivanja tega užitka in celo "poročilih	C
poročilih", pričevanjih o tem užitku. Vendar	užitek,	na katerega merijo Sadovi junaki, ni ta diskurzivni	C
katerega merijo Sadovi junaki, ni ta diskurzivni	užitek,	čeprav je pomemben, temveč užitek telesa, ki	C
diskurzivni užitek, čeprav je pomemben, temveč	užitek	telesa, ki je že od začetka postuliran kot nediskurziven	C
diskurziven, zunajdiskurziven. Sadistu gre prav za ta	užitek	nemega telesa.Nemi užitek telesa priča, da je	C
Sadistu gre prav za ta užitek nemega telesa. Nemi	užitek	telesa priča, da je nekaj ireduktibilnega v	C
zahteve normiranja in normaliziranja, ta nemi	užitek	nastopi kot nekakšen kondenzirani ostanek, ki	C
realni status nemega užitka ravno to, da gre za	užitek,	ki ni lokaliziran, ki se nenehno premešča, ker	C
vseskozi ohranja primat. Tako, denimo, subtilni	užitek,	ki ga producira samo govorjenje o užitku, ta	C
produkcija užitka pokaže, da v hipu, ko nastopi	užitek,	subjekt izgine.Da ni subjekta užitka, da užitek	C
subjekt izgine. Da ni subjekta užitka, da	užitek	problematizira sam status subjekta, dokazuje	C
orodje volje do užitka. Tudi za sadista je torej	užitek	tisto izkustvo, glede katerega subjekt ne more	C
subjekt ne more nikdar reči: ad sum. Ko vznikne	užitek,	ni nikogar (več) tam, da bi o tem kaj povedal	C
subjekta obstaja, skratka, nekakšen "nepozabni"	užitek,	neskončno ponavljanje istega scenarija pa ima	C
pa ima za cilj ponovno odkriti ta nepozabni	užitek.	Neizbrisnost užitka in, posledično, ujetost v	C
ponavljanja kažeta na njegov realni status: ta	užitek	ostaja namreč nedovzeten za vsako modifikacijo	C
sistenten in tak status ima tudi subjekt, saj ga	užitek	postavlja zunaj dosega Zakona, s čimer ga spremeni	C
da subjekt ne vztraja v biti, kot jo nalaga	užitek,	iz sebičnega interesa, pač pa ne oziraje se	C
strast oziroma pulzija, pulzija smrti. Ta	užitek,	ki mu je subjekt pripravljen žrtvovati vse,	C
organizmu. Eden ključnih Sadovih naukov je, da	užitek,	za katerim se žene subjekt, nujno implicira	C
žene subjekt, nujno implicira neadaptacijo.	Užitek	kot ponavljanje zahteve po zadovoljitvi uteleša	C
potem ko se živi organizem iztroši in razkroji.	Užitek,	z eno besedo, je edini modus nesmrtnosti, dostopen	C
pa je freudovec avant la lettre, ker nesmrtni	užitek	Diderotovega vitalizma poistoveti s smrtnim	C
telesa. Že pred Freudom Sade namreč pokaže, da je	užitek	disharmonična zahteva glede na živo bitje, da	C
zlo, ki se lepi na voljo do užitka, je ta zli	užitek,	vpisan v sam naravni zakon.Volja do užitka sovpade	C
organizmu, kar ogroža samo svojo materialno bazo.	UŽITEK,	OBSEDEN Z UŽITKOM Bistveno pri tem je, kot	C
ne žene za lastnim užitkom, pač pa "gara" za "	užitek"	narave.Razuzdanec se že spočetka ravna po imperativu	C
obvladuje situacijo, skratka, kot gospodar, glede na	užitek,	za katerega mu gre, pa kot orodje oziroma izvrševalec	C
juridično-moralni zakon prepoveduje: namreč	užitek.	Prvemu Drugemu, ki zahteva žrtvovanje užitka	C
freudovskega nadjaza, tistega namreč, ki prepoveduje	užitek,	v tabor lacanovskega nadjaza, ki zapoveduje	C
v tabor lacanovskega nadjaza, ki zapoveduje	užitek,	le da v nasprotju z nevrotikom, ki se čuti deficitarnega	C
civilizacije je v Sadovih očeh kriv, ker je izdal	užitek,	in če trpi, trpi zaradi svoje nezvestobe užitku	C
radikalno nekompatibilnost družbene vezi in užitka:	užitek	izolira, ločuje. Užitek je, skratka, negacija	C
družbene vezi in užitka: užitek izolira, ločuje.	Užitek	je, skratka, negacija družbene vezi.Kajti despotizem	C
zasužnjuje, podreja, zahteva popolno pokorščino.	Užitek	je po svoji naravi tiranski in ciničen. Užitek	C
Užitek je po svoji naravi tiranski in ciničen.	Užitek	je imperativ, zapoved, ki se ne ozira ne na	C
užitku, se zdi contradictio in adjecto, saj	užitek,	kot ga pojmuje Sade, avtistični užitek idiota	C
saj užitek, kot ga pojmuje Sade, avtistični	užitek	idiota, po definiciji ni zmožen vzpostaviti	C
uživajoče substance, tako da bi lahko rekli, da	užitek	predpostavlja določeno avtonomijo biti.Res je	C
avtističnega, fantom in ne substanca. Še več,	užitek	je nedeljiv.Nihče ne more participirati na mojem	C
Nihče ne more participirati na mojem užitku.	Užitek	izključuje vsak ozir na Drugega, ne pozna recipročnosti	C
recipročnosti. Prizadevati si za partnerjev	užitek	pomeni po Sadu podrediti se mu, postati njegov	C
vsak hoče biti gospodar. Ta samota, v katero	užitek	zapira subjekta, je drugo ime za cinizem, ki	C
temelji na antinomiji užitka in Drugega. Edini	užitek,	ki ga Sade pozna, je samotni užitek idiota,	C
Edini užitek, ki ga Sade pozna, je samotni	užitek	idiota, to pa je užitek, ki nima nikdar razmerja	C
Sade pozna, je samotni užitek idiota, to pa je	užitek,	ki nima nikdar razmerja z Drugim, pač pa le	C
razmerja z Drugim, pač pa le z objektom. Sadovski	užitek	je užitek Enega, ki kot tak desocializira, naredi	C
pač pa le z objektom. Sadovski užitek je	užitek	Enega, ki kot tak desocializira, naredi problematično	C
roblematizira vsako razmerje, vsak medčloveški odnos.	Užitek	torej - ne samo da ne omogoča dostopa do Drugega	C
dostopa do Drugega, pač pa z Drugim prelomi, kajti	užitek	je v zadnji instanci le razmerje do samega sebe	C
zadnji instanci le razmerje do samega sebe, je	užitek,	ki išče užitek.Kako potem vzpostaviti družbeno	C
razmerje do samega sebe, je užitek, ki išče	užitek.	Kako potem vzpostaviti družbeno vez, če pa na	C
Kako se lahko Drugi "obesi" na avtistični	užitek?	Pri Sadu na tej točki intervenira fantazma volje	C
upravičevanja. Sadova ambicija je upravičiti	užitek	celo v tistem, kar je najmanj upravičljivo,	C
projekt se zdi vsaj na prvi pogled kontradiktoren:	užitek,	ki po definiciji ne pozna meja, omejitev, je	C
mogoča, če ne bi temeljila na omejevanju. Toda	užitek	izniči tudi recipročno menjavo, torej tisto	C
družbene vezi. A ta interpretacija - po kateri	užitek	in skupnost v nekem radikalnem smislu ne gresta	C
bil: Sade je v to prisiljen, ker avtistični	užitek,	užitek Enega v nekem radikalnem smislu ne "zadovoljuje	C
Sade je v to prisiljen, ker avtistični užitek,	užitek	Enega v nekem radikalnem smislu ne "zadovoljuje	C
povezana problema: prvič, Sade mora pokazati, da	užitek	in družbena vez nista antinomična, in drugič	C
Sadist se čuti poklicanega, da Drugemu zagotavlja	užitek,	tudi če ta ne bi obstajal.Točka razhajanja med	C
bolje uživalo, kako iz njega izvleči presežni	užitek)	- najprej in predvsem institucije viktimiziranja	C
Prvič, zato, ker je anarhija strasti, anarhični	užitek	zgolj sredstvo za vzdrževanje političnega despotizma	C
je treba posplošiti, razširiti na vso družbo.	Užitek	pri Sadu torej ni nekaj zasebnega, ampak je	C
država oziroma njen pravni sistem sankcionirata	užitek	kot obveznost vsakogar.Sade hoče rešiti na prvi	C
Od tod izhaja, da je predstava, po kateri je	užitek	zgolj moj, skratka, da je ta izključna "lastnina	C
svojega užitka, za Sada nesmisel. Zanj sta	užitek	in lastnina, posest v najostrejšem nasprotju	C
Edino lastnina je lahko ekskluzivna, ne pa	užitek,	ker je telo kot objekt užitka nekaj, kar ne	C
rekli, da je Drugi, ki naj bi mu sadist vrnil	užitek,	samo telo, prav kolikor je očiščeno užitka.	C
civilizacije, pravilneje bi bilo reči, da je sadovski	užitek	paradoksno, lahko bi rekli, "perverzno" vezan	C
tega, da bi šlo za kakšen prvinski, naravni	užitek,	gre vse prej za sofisticiran užitek, pridobljen	C
naravni užitek, gre vse prej za sofisticiran	užitek,	pridobljen s kršitvijo civilizacijskih norm	C
telo, zato pa omogoči nov tip užitka, presežni	užitek,	ki vznikne s transgresijo, z manipuliranjem	C
civilizacija naredi telesu in užitku - pogoj za drugi	užitek,	presežni užitek.Po drugi strani pa vseeno verjame	C
in užitku - pogoj za drugi užitek, presežni	užitek.	Po drugi strani pa vseeno verjame, da je užitek	C
užitek. Po drugi strani pa vseeno verjame, da je	užitek	telesa dejansko dostopen, skratka, ne vidi,	C
dostopen, skratka, ne vidi, da je ta izvirni	užitek,	ta imperativ narave že artefakt, utvara, iluzija	C
lahko videli enega od učinkov paradoksa užitka:	užitek	je sicer vezan na življenje, toda na življenje	C
telo, od katerega se zahteva zgolj to, da se na	užitek	odzove s svojo prisotnostjo, z ad sum. Eden	C
najpomembnejših Sadovih naukov je nedvomno ta, da obstaja	užitek	telesa, toda le kot užitek razkosanega telesa	C
nedvomno ta, da obstaja užitek telesa, toda le kot	užitek	razkosanega telesa, v zadnji instanci užitek	C
užitek razkosanega telesa, v zadnji instanci	užitek	organa.Sadov telos je realizirati ta nauk na	C
ki ga je mogoče potegniti iz Sada, ta, da je	užitek	na sebi zlo.Toda že sam Sade ta nauk disimulira	C
ko voljo do užitka pripiše naturi, s čimer	užitek	na neki način "opere" krivde, ga dekulpabilizira	C
radikalno mutacijo subjekta. Ko stopi na oder	užitek,	sam subjekt zbledi, ugasne v "postal sem ono	C
instrumentalizaciji sadista, ki živi in gara za	užitek,	nedvomno gre za destitucijo subjekta z užitkom	C
sadista, se pravi za subjekta, ki gre - kar zadeva	užitek	- do skrajnih meja misljivega, da je celo zanj	C
pravico do užitka, največji problem, kako umestiti	užitek,	ko ni več Drugega, ki bi mu predpisoval zakon	C
zakon. Sade hoče namreč nemogoče: ohraniti	užitek,	ki je po definiciji egoističen, avtističen,	C
zatrditi svoje volje drugače kakor da zatrdi	užitek	Drugega.Subjektu, odločenemu, da se sooči z	C
Foucaultov izraz, ne gre za subjektov lastni	užitek.	Pri dandyju je skrb za svojo "lupino", svoj videz	C
libertini, ki garajo, zato da bi zagotovili	užitek	sami Naravi - za čaščenje ničevosti, nepomembnih	C
podviga biti suženj volje Narave se zdi dandyjev	užitek	nedvomno prazen, ničev, ker so v digniteto Stvari	C
se izgublja, tava, bega v vse mogoče smeri.	Užitek	namreč regulira tako, da ga situira glede na	C
je pri dandyju še lahko reguliral brezglavi	užitek,	s tem da ga je fiksiral na skrb za zunanji ovoj	C
manjka, mora Drugega, svojo žrtev, prisiliti v	užitek.	Zato da bi ponavzočil užitek, mora sadovski perverzne	C
žrtev, prisiliti v užitek. Zato da bi ponavzočil	užitek,	mora sadovski perverznež Drugega zalezovati	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani