ušesa (401-500)

prijatelji niso bili takó skromni, prišl� je Bobu na	ušesa,	kakó so skrbeli za njegovo zdravje, in po pravici	A
počesani na senca skoro do oči in so zakrivali vsa	ušesa,	tako da jih nikoli ni videl ...Tedaj se je zgodilo	A
ustvarjen človek. Bog tudi vedi, zakaj si zakriva	ušesa!	Poznal je lepo žensko, ki je nosila nanosnik	A
da še ni bilo človeka, ki bi bil videl njena	ušesa?	Ej, draga, tudi jaz ne vem, zakaj se je to zgodilo	A
ščegetal po podplatih, temveč prijel jih je za	ušesa.	Namesto da bi jih s hinavsko objektivnostjo in	A
pričakovanje. ”Kar si slišal, si slišal; dobra	ušesa	imaš in dolga dovolj! Ali boljše bi bilo, po	A
grenko‐vesela beseda popotnikova zadene na gluha	ušesa.	Romal bi človek leto dni, ne mislil na dom in	A
razjasniti, da je Štefan Osnik zaljubljen čez	ušesa,	in to že tri mesece.On ne vzdihuje v ”tihem	A
ki so mi bile skrite v delavnih dneh, in moja	ušesa	so slišala zvoke, ki jih je drugače prevpilo	A
stal precej daleč ob strani ter si zatiskal	ušesa.	Naša Anica je hodila pred nami od drugega do	A
plačilo. Na dvorišču sem zgrabil paglavca za	ušesa	in sem ga stresel. Ali boš dal jabolko, ali	A
Človek, ki me je spremljal, me je stresel za	ušesa	in me je peljal v veliko črno hišo kraj mesta	A
bilo sklonjeno, pleča so bila ozka, rame nizke,	ušesa	so štrlela v stran, kakor jetičnemu človeku	A
že so napol razločevale lepoto naokoli, in	ušesa	so se privadila tisočerega šuma. Sladki mraz	A
pogledu. Nisva gledala več samo na oči in na	ušesa,	temveč tudi na čelo, na lica, na izraz in obliko	A
in kvanta tako nečloveško, da bi ga satan za	ušesa	stresel.Čednost je podobna ošpicam; vsak človek	A
Andrejaz je prisojniškega biriča grdo stresel za	ušesa.	Ob takem ravnanju so se utrudili tudi pravičniki	A
temotno šumo. Nakrat nategne Gregoričev konj	ušesa.	»Turčin je tu!« obstane Elija, strmeč naprej	A
matere. »Vid, reši nas!« mu udari zopet na	ušesa.	Vid se ne utegne ozreti, toda po glasu spozna	A
Ne bom več privolila, da bi mi brali.	Ušesa	si bom tiščala.« Izplakali sta svojo žalost	A
okno, kjer se je delal prvi dan in nastavljal	ušesa	na svojo krošnjo in prisluškoval njenim skrivnostim	A
bi mi ne,« se je očividno po uporabi desnega	ušesa	odzvala Marjanica, »ti bi še psa pahnil nazaj	A
je zatulila Marjanica posluživši se desnega	ušesa,	»to si napravila ti, nalašč ti in ti, ti. Ali	A
odvrnil Tomaž. »Seveda,« se poslužuje desnega	ušesa	Marjanica, »očistila bom krompir, ne pa tebe	A
odvrnil čisto modro Anže. »Poiščem tebe za	ušesa,	« je viknil mesar in pri tem neusmiljeno zadel	A
dela, ko da laziš okoli voglov in vlečeš na	ušesa?	« »Seveda,« se je oglasil Anže, meneč	A
Anici na lice, in Marjanica, ki je imela slaba	ušesa	toda dobre oči, je bila opazila v njenih laseh	A
je spočela. Če pa najde to pismo gluha Tvoja	ušesa,	tedaj si zapomni: Ne vračaj se več nikoli in	A
Janez in izobčenec Peter. Vikar si je tiščal	ušesa,	se zibal kakor pijanec in vzklikal: »V sedmem	A
postala in je čutil: »Oči imam in ne vidim,	ušesa	imam in ne slišim, stojim in ne vem, kako.Gospod	A
trenutkov je tako mižal in si z rokami mašil	ušesa,	da ne bi slišal strašnega grmenja.Zdajci pa	A
glorija, glorija. Srečne oči, ki so videle, srečna	ušesa,	ki so slišala!Gašper, moj ljubi brat, prosi	A
kmet že pod mizo opil.« »Tonina bom jaz za	ušesa,	gledat pa ne grem.H grofu pač,« je dejal Mohor	A
tedaj odprl okno in segel oprezno Toninu za	ušesa.	* Troppo onorevole per un Tolminotto semplice	A
zato kaj glasno posluževal brata kot svojega	ušesa	in tolmača.Za njima je sedel devinski gospod	A
rjavi, ampak so imeli celo rdeče smrčke, zelena	ušesa	in vijoličaste kožuhe. Kmalu bi bil padel s	A
mestnega škrica, mu pripeljali nekaj krepkih za	ušesa	in ga do kraja ponižali. »Hura, naši	A
rokami zakriti obraz, drugače bi mi zmrznila	ušesa	in nos.Nekje iz daljave je priplesala čudesna	A
se za renčečega Murija niti zmenila ni. Le	ušesa	je ostro našpičila, ko da bi hotela dati vedeti	A
klopi ves čas drug zraven drugega. Prišlo je na	ušesa	celo naši razredničarki Nevi. »Oba pred	A
kriva!« nama je nekoč spotoma Albinov oče navil	ušesa.	»Ko ne bi bilo tega prekletega čolna, bi imel	A
Dolinarja in tudi katehet Aljančič je verjetno napel	ušesa.	Liska pa nič.	A
bleščavo, kot bi bil iz samega zlata. Na lastna	ušesa	sem slišal otroke, kako je zdaj Bog zadovoljen	A
ne sliši. Ko prepeva, zamiži in si zapre tudi	ušesa,	tako je glasen: tedaj se morava splaziti čim	A
krave na planini nad slapom... Zdaj pa le napnite	ušesa!	Zima vedno nanese sneg tako, da ga je veliko	A
Take sem mu napovedal, da so še mene bolela	ušesa.	V vas je od tistega časa naprej zahajal bolj	A
mi je zazvenel ta odgovor na novoustvarjena	ušesa.	Ali ni se mi videl verjeten, zato vprašam začuden	A
»Plačaj jih še šestdeset, ker si nastavljal	ušesa	po mojih sobanah in po kotih, kamor si se vrinil	A
od groze otrpnil, ko je natanko čul na svoja	ušesa,	da ni bilo tisto, kar je Capodistrii siknilo	A
vino! No, pa boš imel priliko pasti oči in	ušesa,	dragi moj sinko!In za življenje si marsikaj	A
marsikaj priučiš, fante, samo da odpiraš oči in	ušesa!	« »Ne vpij!« je vzdihnil dijak, »morda še rektor	A
ples. A Piškotov Francelj mu je takoj napolnil	ušesa,	da se mu nevesta vede, kakor bi ne bila ž njim	A
najzanimivejše to, da si je česal lase v velik rep okrog	ušesa.	»Ta kéj, ta stara žlica,« vpije tista šibka	A
po orožju. Čez desno lice se mu je skoro do	ušesa	vlekla dolga brazgotina, katero je bil iztaknil	A
sosednjih mizah so zvijali vratove in napenjali	ušesa,	da bi jim ne ušla najmanjša beseda. »Kaj je	A
hudič za mano ne molči in da polni tudi moja	ušesa	z napetimi samokresi, ostrimi bodali, samotnimi	A
ječah. »Če ti je mogoče,« je vpil škof, »odpri	ušesa	in poslušaj! Poskusiti hočemo z vodo.	A
vendar kaj, pa zavpij! Tu na oglu bom stal ter	ušesa	napenjal, in če čujem krik, poženem konja čez	A
mili. Še oči ti izpraskam, zarijem kremplje v	ušesa	in populim lase, tako neskončno sem tvoja, ti	A
Pa nič. Kot da imam	ušesa	polna ocvirkov, oči s sajami premazane in jezik	A
vidi iz strašne hoste. Skoči malo naprej, odpri	ušesa	in oči, da spaziš, ali nam kje ne preti nevarnost	A
hvali, da nisem slabe volje! Sicer bi te za	ušesa	peljal na grad in priporočil Majnhalmu, da bi	A
« »Tisti grajski prežun, ki svoja klapouha	ušesa	nastavlja ob stene naših koč in ki po cestah	A
motne od bolečine, so božale grofično Zofijo, in	ušesa	so le napol poslušala starega Ostrovrharja,	A
sta se tiho menila. Slabetu so gorela lica in	ušesa,	starec si je nekaj zapisoval. »No, že	A
ali pa slep. Kaj misliš, da te bom zdaj jaz za	ušesa	vlekel tja kakor prašiča iz hleva? Zravnaj,	A
gosposka z nami, kar je je volja!« so Trlepu gorela	ušesa.	»Potrpimo in ponižno pokleknimo, graščak pripozna	A
gospoščini se zbira črna vojska, da bi otela vaju in	ušesa	navila graščaku!« Fanta sta kar debelo	A
mrliški, očesne jame so se zdele še globlje,	ušesa	so štrlela od znojnih glav.‒	A
veselo koprnela, strahoma poslušala in vlekla na	ušesa,	ko so se zvesti nočni varuhi njenega samotnega	A
spomladi, ki izroča vesele poslanice v zardela	ušesa	drhteče mladosti; ‒ mislila, da je tvoje srce	A
dvorišče so se pripodili učenci samostanske šole.	Ušesa	so jim bila še polna učenosti, ki jim jo je	A
daljo gledale Lizo, kakor dosihmal še nikoli ne,	ušesa	so poslušale materine besede, naj si izbere	A
rebra porinil nož ali pa vsaj odrezal nos in	ušesa	‒ pa naj se Trlep potlej obesi ali pa ne!«	A
dobro prišel v goščo za hribom, je konj dvignil	ušesa	in se spotaknil.Iz grma je skočila Urša in z	A
zdaj vzameva sama.« Janez je dobival rdeča	ušesa,	deseti brat ga je krotil, da ni poskočil in	A
upornika? Kaj bo, če tudi gosposka to dobi na	ušesa?	»Ali se vam ne zdi, da bi tako očitno oznanjevanje	A
gospoda bi tako storila z nami, če bi ji na	ušesa	prinesel, kar je slišal!« »Kakor je to zimo	A
general odprl. Svetin reče generalu tiho na	ušesa,	naj pihne luč, ki je še malo brlela.General	A
skok, zavoljo zverjadi. Bile so ga same oči in	ušesa.	In še z nosom je lovil vonje.	A
tu in tam krenil z glavo in pazno vlekel na	ušesa.	Da bobrov ne bo slišal, je vedel.	A
pogona na medveda. Ostrorogi je vlekel na	ušesa.	Že večkrat se mu je zazdelo, da sliši prihajati	A
vse križem. Nastal je krik in vik, da je skozi	ušesa	letelo.Neokretni se je razjezil, planil med	A
»Pripravi naj se smrkavec. Navijem mu	ušesa,	da bo pomnil,« se je spet pojezil Nosati. »Že	A
stran 19 . / Ves čas je pa tenko vlekel na	ušesa.	Od dolgega čakanja je bil že ves nemiren.	A
spremenil v cvetoči obraz mladenke. Prek vsakega	ušesa	je imela obešenih namesto uhanov par zrelih	A
uhuuu, je neprenehoma od vseh strani grmelo na	ušesa	Ostrorogemu Jelenu in Presukanemu Lisjaku.Skrbno	A
velika pljuča in da si z uhlji in nosnicami lahko	ušesa	in nos zamaše.Razumeti pa ni mogel, kako da	A
ooogenj, ooogenj!« Najrajši bi si zamašil	ušesa.	Zgoraj na gorečem Brdu se je pa Piščalar sredi	A
plameneče Brdo daleč na jezero. Udaril je na	ušesa	tudi Presukanemu Lisjaku.Sunkoma se je ozrl	A
njej, dekli. Prignetla je pa na lonce že vsa	ušesa	in na vrče vse roče.Nerodno bi ji bilo ostati	A
ust po vsem kolišču in v vse koče in prišlo na	ušesa	tudi Presukanemu Lisjaku.Pohitel je ven na mostišče	A
tesnem Hudem breznu je nastalo cviljenje, da so	ušesa	bolela. Puščice in sulice ga dolgo niso mogle	A
prvega ruka res ni slišal. Pri drugem je pa napel	ušesa.	Koj se je spreumel.	A
lončarstvu izredno izvedene Črnoglavke je prišel na	ušesa	tudi Košati Jelki. Košata se je po smrti svojega	A
poskakovalo srce. Lahko je tenko vlekla na	ušesa.	Ni razumela vsake besede.	A
je Oprezni Srnjak že lovil v svoja tenkosluha	ušesa	glasne pogovore brezskrbnih črnolasih vzhodnjakov	A
zrnca. . / . / stran 62 . / Srnjaku so kar	ušesa	zrasla.Da je v bližini Velikega jezera tudi	A
Opreznemu se je posvetilo. Še bolj je napel	ušesa.	Vzhodnjaki pa so jedli bravino in se pogovarjali	A
dokončno ne pomenimo, so tvoje oči in tvoja	ušesa	potrebna na kolišču pod Plešivco.« »Vem.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani