Župan ga pridržuje, potem izpusti in se zasmeje za njim. Tajnik se gubi ob hišah, dolg, upognjen, negotovih, ohlapnih korakov, drži se za brado, gleda v tla, čelo mu žari, oči mu gore, misli viharno in misli in ne razume. Noč je lepa kakor še nobena tisto leto.