nova beseda iz Slovenije

stražnik (101-200)


rinila gneča ljudi, ob strani je stal policijski      stražnik,      bil je kosmatega lica, na glavi je imel svetlo  A
Tako je znal nemški. »Kaj?« je rekel      stražnik,      »kako?Pod nosom so še mokri, pa se bodo že norca  A
iz nosa, toda bil je čisto majhen, majcen.      Stražnik      je meril vse tri s strogimi pogledi: »Glej jih  A
ljudi pred prodajalnico je prasnila v smeh,      stražnik      se je obrnil proti njim: »Tiho!Mir!«  A
kah podihale.« »Ne,« ga je zavračal Gašper, »     stražnik      je bil hud, pa smo mu ušli.« »Stražnika bo treba  A
Stražnika bo treba vprašati,« je rekel vojak, »     stražnik      nemara pozna otroke.« »K mamici, k mamici!«  A
zmag, počasi in mirno do stražnika nad vrati.      Stražnik      mu je pokazal z roko, da se bliža četa jezdecev  A
Epafrodit!« je kričal Radovan. Trgovec je namignil,      stražnik      se je sklonil s konja do preproge. »Kaj hoče  A
Šajka se je zagugala na valovih. Padli      stražnik      je zakričal na pomoč.Begunci v čolnu so slišali  A
Zakaj kleti so bile dobro založene. Nenadoma      stražnik      utihne.V Visoki travi proti zapadu je nekaj  A
trdnjavi. Kmalu se je približal toliko, da je      stražnik      natanko razločil dolgo godčevo brado. »Čemu  A
kolesnice. V stolpiču nad vrati se je naslanjal      stražnik      preko kamnitne ograje. »Vročina!  A
jutru krepčal v gostilni za pot, je vstopil      stražnik      in ga povabil s seboj. Silvester se je do grdega  A
razhudil in si popravljal vihrajočo kravato.      Stražnik      se je opravičeval, da utegne biti pomota, vendar  A
je bilo vse jasno. »Ali je ta?« je vprašal      stražnik.      Človek v kotu je prikimal, stražnik je potegnil  A
vprašal stražnik. Človek v kotu je prikimal,      stražnik      je potegnil verigo in Silvestra vklenil.Ni se  A
njegove oči so sršele bliske na izdajalca. Ko je      stražnik      dokončal, je stisnil Silvester roke v krčevite  A
čakajoče odjemalke, ko je pristopil k njemu mestni      stražnik.      V blagoglasno spakedrani nemščini ga  A
veliko, črno kučmo. Poleg njega je stal suhljat      stražnik      z dolgočasnim, brezbrižnim obrazom. Gospá  A
romaj, romar, ob tej uri!“ Opotekal se je in      stražnik,      ki ga je ugledal, je zaklical za njim: ”Domov  A
Kdo pa ste sploh?“ ”Kolokotronij, osebni      stražnik      Njegovega veličastva.“ ”Tega vam ne verjamem  A
je dalje in je prišel do ovinka; tam je stal      stražnik,      zgrabil je Marka za ovratnik ter ga je stresel  A
vzkliknil ves osupel. ”Cesta je zaprta!“ je rekel      stražnik.      Marko je gledal od daleč, da bi videl in  A
tudi drugi: topi, okameneli od groze. En sam      stražnik      je planil v gnečo; kmalu je bil krvav in na  A
smejati. Ozrem se ... izza ogla se prikaže debel      stražnik.     Vi, stražnik! - ga pokličem ter pokažem s prstom  A
se ... izza ogla se prikaže debel stražnik. Vi,      stražnik!      - ga pokličem ter pokažem s prstom na veselo  A
pokličem ter pokažem s prstom na veselo jato.      Stražnik      lomasti s težkimi koraki, ogromen v svojem zimskem  A
razumel kaj, ter pokaže daleč nekam v ulico.      Stražnik      ga prime narahlo za roko ... narahlo, zato da  A
jutra in bosta sedela do noči, dokler ne pride      stražnik.     Na drugi klopi sloni široko zleknjen čokat človek  A
mene človek ter izginil v urnem begu; debel      stražnik      je hitel za njim, toda že ob oglu je postal  A
hripavega smeha; urni koraki so hiteli časih mimo;      stražnik      se je sklonil, pogledal nama je blizu v obraz  A
smehljala in me nisi slišala. Pred nama je stal      stražnik,      ogromen človek z zabuhlim, dobrodušnim obrazom  A
Kam?“ sva vprašala obadva napol še v sanjah.      Stražnik      je zmajal z glavo. ”Če hočeta v mesto --  A
klopi, ob pol razpali kolibi, je dremal finančni      stražnik.      Odprl je očí, pogledal topo na Kosirnika,  A
...“ . / . / stran 207 . / Stopil je k njemu      stražnik      in ga je prijel pod pazduho tako trdo, da se  A
nad njimi. V ječo bom zaklenjena in ti boš moj      stražnik      in mi nikoli ne boš odprl duri!“ Sklonila  A
vsem oprostil ...“ Voda je zašumela; finančni      stražnik      se je predramil, kakor da bi mu bil nekdo zaklical  A
- Komaj je še blagosrčni      stražnik      tako izpregovoril, se fant izgubi v gnečo, pobliskoma  A
v sili? Doma vpraša mater, vpraša jo debeli      stražnik:      ‚Kje imate otroka?‘- Mati ga pogleda osorno  A
posel!‘ - in gleda na cesto. Globoko zavzdihne      stražnik,      nagne glavo do tal, poseže z roko pod posteljo  A
da se podere na otroka!‘ - ga opomni mati.      Stražnik      zakolne in se napravi po kolenih na drugo stran  A
Brcal je in opletal in grizel in praskal.      Stražnik      se je potil, dihal je težko, toda vlekel je  A
Poklicali so pred sodnika obadva, mater in otroka,      stražnik      je bil pa poglavitna priča.Sodnik je bil milosten  A
nikoli več. Sodnik bo pozabil na veselo zgodbo,      stražnik      bo umrl, tudi mene ne bo več in tebe ... ali po  A
Ko sem odprl oči, je stal pred menoj debel      stražnik      in me je ogledaval z nezaupnim pogledom.Naposled  A
je nenadoma, Bog vedi odkod, prikazal debel      stražnik      s svetlim mesecem pod vratom in je položil roko  A
stražo gologlavih benediktincev, ker mora vojaški      stražnik      slovesno priseči, da nikdar v svojem življenju  A
Pred pažem obstaneva. Takoj skoči      stražnik      od púšice pred naju in nama s sulico zabrani  A
prisopihali pred široka vrata, kjer je zopet stal      stražnik      z debelo sulico v roki. »Evo ti stanovanja patra  A
ukazu patra polkovnika,« izpregovori rumeni      stražnik;      »za to pot znaša pristojbina pet lir.Plačaj  A
praporu, ki je vihral sredi taborišča, slonel je      stražnik      ob helebardi ter upiral poglede proti luni,  A
dolgo puško enocevko. Zmračilo se je počasi in      stražnik      v prelazu, kajti to je bil očividno, ni mogel  A
doline, podoben zategnjenemu klicu ptice kanje.      Stražnik      z istim piskom odgovori in kmalu potem začuje  A
način kakor prej izkazal za prijatelja, porine      stražnik      močno in široko desko čez brezno in naš znanec  A
nismo?« Tako je zvečer ob devetih štel mestni      stražnik      Bojec svojo kompanijo bojevitih, s strahovitimi  A
glas iz hiše. »Jaz sem, jaz, Bojec, mestni      stražnik,      in Sušnja in Pirh sta pri meni in Kolček.Tolovaji  A
bilo ranjenih, med temi eden, ki je bil javni      stražnik,      tudi usmrčen.Zdaj je Samorod čakal sodbe.  A
bil prvemu skoro podoben. Zelen je bil tudi, a      stražnik      je šel za njim. »Kaj pa je?« vprašal sem.   A
a za oglom srečam tretji voz, zelen je bil,      stražnik      je šel za njim, konje pa je vodil krepak, čil  A
Na temenu tega stolpa pohajkuje, kakor bi bil      stražnik,      človek srednje rasti, odet s kožuhovino in pokrit  A
Naenkrat potihne krik in stokanje.      Stražnik      na obzidju je namreč naznanil, da se nekdo približuje  A
tajno iz skrivališča, ne da bi jo dremajoči      stražnik      opazil, in se splazila po strmini dol v globočino  A
mirovali brez strahu. Zatorej je tudi marsikateri      stražnik      zatisnil trudne oči, da si malo odpočije.   A
opasana, Davorin pa v turški obleki, oborožen kot      stražnik.     Polagoma sta splezala po strmini v globok prepad  A
Naju ne bodo spoznali. Jaz sem tako kot      stražnik      oblečen, ti pa si v turški halji videti kakor  A
truplom in pade čezenj. V tem trenutku se vzbudi      stražnik      iz spanja in zakliče na pomoč, ali Davorin mu  A
hodile turške straže po hodnikih. Marsikateri      stražnik      je obstal pri sobi, kjer je molila nesrečna  A
In šla sta. Krepko in močno je stopal nočni      stražnik      po zvenečem mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala  A
že preseli od tod v boljše življenje. Novi      stražnik      se je napotil naravnost k vratom one sobe, kjer  A
tako pride na vrsto.« »Nazaj!« kriči črni      stražnik.     »Stara, hitro nazaj, drugače te zapodim!«   A
iskreno zahvalnico. Vrsta se spredaj krči,      stražnik      spušča v presledkih po dva in dva v hišo, a  A
živi!« . / . / stran 264 . / Okno se zapre in      stražnik      spusti spet dva.Ravno ko zazvoni poldne, pride  A
na Rekarico. »Le hitro, le hitro!« ji pravi      stražnik,      ko kobaca nerodno po treh kamenitih stopnicah  A
glasom, temveč z nekim drugim, službenim. Že      stražnik,      ki spušča po dva in po dva v hišo, je strog  A
prične sovraštvo. Prišlec zamrzi stražnika,      stražnik      prišleca.In obema gre po mislih to sovraštvo  A
tukaj in tukaj v vrsti, se je naenkrat pojavil      stražnik      in pretil, da bo vse razgnal.Ljudje pa, dasi  A
Fronek je stal s svojim kužkom.      Stražnik      je hodil tam okoli.Naenkrat se ustavi in vpraša  A
Fronek se tako preplaši, da mu zastane sapa.      Stražnik      brcne kužka, ki odskoči daleč od vrste, stisne  A
žurno na Fronka in rahlo cvili. »Oho,« pravi      stražnik,      »saj res.Še pse je treba pasti, posebno zdaj  A
vatle in praska tudi tam, kjer ga nič ne srbi.«      Stražnik      je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je že  A
»Samo solato in cvetice.«      Stražnik,      ki hodi par korakov dalje gor in dol, se počasi  A
najrajši bi zbežal nekam daleč v kako črno hosto.      Stražnik      gre dalje in drži roke na hrbtu. Konec njegove  A
tukaj in tukaj v vrsti, se je naenkrat pojavil      stražnik      in pretil, da bo vse razgnal.Ljudje pa, dasi  A
Fronek je stal s svojim kužkom.      Stražnik      je hodil tam okoli. Naenkrat se ustavi in vpraša  A
Fronek se tako preplaši, da mu zastane sapa.      Stražnik      brcne kužka, ki odskoči daleč od vrste, stisne  A
žurno na Fronka in rahlo cvili. »Oho,« pravi      stražnik,      »saj res.Še pse je treba pasti, posebno zdaj  A
vatle in praska tudi tam, kjer ga nič ne srbi.«      Stražnik      je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je že  A
»Samo solato in cvetice.«      Stražnik,      ki hodi par korakov dalje gor in dol, se počasi  A
najrajši bi zbežal nekam daleč v kako črno hosto.      Stražnik      gre dalje in drži roke na hrbtu.Konec njegove  A
Ljubljane, ali ne?« »Ljuba duša,« mu je odvrnil      stražnik,      »Ljubljana je velika in ima toliko prebivalcev  A
novo so zalajali psi. »Ilmihal!« je zaklical      stražnik      iz kule. »Paša se vrača!« je zazehal Tahir.  A
zaradi vojske. Rekla sem mu, da ga bo vzel      stražnik,      če ne bo nehal! Nato je vrgel brizgalnico od  A
spolzka, je avto zanašalo sem in tja. Prometni      stražnik      je to opazil in avto ustavil. »Kaj pa je vašemu  A
šel po moskovskih ulicah in zagledal, kako je      stražnik      gnal pred seboj pijanca in ni bil nič kaj prijazen  A
rekel: »Ali znaš brati?« »Znam,« je odvrnil      stražnik.      »Dobro!  A
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«      Stražnik      je sprva malo začudeno gledal, nato pa vprašal  A
osemnajst o naših nalogah glede pijancev,« je dejal      stražnik      in gnal aretiranca dalje proti bližnji stražnici  A
za volan v svojem avtomobilu, ko stopi k njej      stražnik:      »Gospodična, rdečih lučk nimate.« »Saj jih imam  A
»samo prižgane niso.« »Gospodična,« pravi      stražnik      resno, »meni bi bilo ljubše, če jih ne bi imeli  A
vstran, se je izza njega pojavil majhen, čokat      stražnik      z velikanskimi rokami in rameni.Postavil se  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA