nova beseda iz Slovenije
rinila gneča ljudi, ob strani je stal policijski | stražnik, | bil je kosmatega lica, na glavi je imel svetlo | A |
Tako je znal nemški. »Kaj?« je rekel | stražnik, | »kako?Pod nosom so še mokri, pa se bodo že norca | A |
iz nosa, toda bil je čisto majhen, majcen. | Stražnik | je meril vse tri s strogimi pogledi: »Glej jih | A |
ljudi pred prodajalnico je prasnila v smeh, | stražnik | se je obrnil proti njim: »Tiho!Mir!« | A |
kah podihale.« »Ne,« ga je zavračal Gašper, » | stražnik | je bil hud, pa smo mu ušli.« »Stražnika bo treba | A |
Stražnika bo treba vprašati,« je rekel vojak, » | stražnik | nemara pozna otroke.« »K mamici, k mamici!« | A |
zmag, počasi in mirno do stražnika nad vrati. | Stražnik | mu je pokazal z roko, da se bliža četa jezdecev | A |
Epafrodit!« je kričal Radovan. Trgovec je namignil, | stražnik | se je sklonil s konja do preproge. »Kaj hoče | A |
Šajka se je zagugala na valovih. Padli | stražnik | je zakričal na pomoč.Begunci v čolnu so slišali | A |
Zakaj kleti so bile dobro založene. Nenadoma | stražnik | utihne.V Visoki travi proti zapadu je nekaj | A |
trdnjavi. Kmalu se je približal toliko, da je | stražnik | natanko razločil dolgo godčevo brado. »Čemu | A |
kolesnice. V stolpiču nad vrati se je naslanjal | stražnik | preko kamnitne ograje. »Vročina! | A |
jutru krepčal v gostilni za pot, je vstopil | stražnik | in ga povabil s seboj. Silvester se je do grdega | A |
razhudil in si popravljal vihrajočo kravato. | Stražnik | se je opravičeval, da utegne biti pomota, vendar | A |
je bilo vse jasno. »Ali je ta?« je vprašal | stražnik. | Človek v kotu je prikimal, stražnik je potegnil | A |
vprašal stražnik. Človek v kotu je prikimal, | stražnik | je potegnil verigo in Silvestra vklenil.Ni se | A |
njegove oči so sršele bliske na izdajalca. Ko je | stražnik | dokončal, je stisnil Silvester roke v krčevite | A |
čakajoče odjemalke, ko je pristopil k njemu mestni | stražnik. | V blagoglasno spakedrani nemščini ga | A |
veliko, črno kučmo. Poleg njega je stal suhljat | stražnik | z dolgočasnim, brezbrižnim obrazom. Gospá | A |
romaj, romar, ob tej uri!“ Opotekal se je in | stražnik, | ki ga je ugledal, je zaklical za njim: ”Domov | A |
Kdo pa ste sploh?“ ”Kolokotronij, osebni | stražnik | Njegovega veličastva.“ ”Tega vam ne verjamem | A |
je dalje in je prišel do ovinka; tam je stal | stražnik, | zgrabil je Marka za ovratnik ter ga je stresel | A |
vzkliknil ves osupel. ”Cesta je zaprta!“ je rekel | stražnik. | Marko je gledal od daleč, da bi videl in | A |
tudi drugi: topi, okameneli od groze. En sam | stražnik | je planil v gnečo; kmalu je bil krvav in na | A |
smejati. Ozrem se ... izza ogla se prikaže debel | stražnik. | Vi, stražnik! - ga pokličem ter pokažem s prstom | A |
se ... izza ogla se prikaže debel stražnik. Vi, | stražnik! | - ga pokličem ter pokažem s prstom na veselo | A |
pokličem ter pokažem s prstom na veselo jato. | Stražnik | lomasti s težkimi koraki, ogromen v svojem zimskem | A |
razumel kaj, ter pokaže daleč nekam v ulico. | Stražnik | ga prime narahlo za roko ... narahlo, zato da | A |
jutra in bosta sedela do noči, dokler ne pride | stražnik. | Na drugi klopi sloni široko zleknjen čokat človek | A |
mene človek ter izginil v urnem begu; debel | stražnik | je hitel za njim, toda že ob oglu je postal | A |
hripavega smeha; urni koraki so hiteli časih mimo; | stražnik | se je sklonil, pogledal nama je blizu v obraz | A |
smehljala in me nisi slišala. Pred nama je stal | stražnik, | ogromen človek z zabuhlim, dobrodušnim obrazom | A |
Kam?“ sva vprašala obadva napol še v sanjah. | Stražnik | je zmajal z glavo. ”Če hočeta v mesto -- | A |
klopi, ob pol razpali kolibi, je dremal finančni | stražnik. | Odprl je očí, pogledal topo na Kosirnika, | A |
...“ . / . / stran 207 . / Stopil je k njemu | stražnik | in ga je prijel pod pazduho tako trdo, da se | A |
nad njimi. V ječo bom zaklenjena in ti boš moj | stražnik | in mi nikoli ne boš odprl duri!“ Sklonila | A |
vsem oprostil ...“ Voda je zašumela; finančni | stražnik | se je predramil, kakor da bi mu bil nekdo zaklical | A |
- Komaj je še blagosrčni | stražnik | tako izpregovoril, se fant izgubi v gnečo, pobliskoma | A |
v sili? Doma vpraša mater, vpraša jo debeli | stražnik: | ‚Kje imate otroka?‘- Mati ga pogleda osorno | A |
posel!‘ - in gleda na cesto. Globoko zavzdihne | stražnik, | nagne glavo do tal, poseže z roko pod posteljo | A |
da se podere na otroka!‘ - ga opomni mati. | Stražnik | zakolne in se napravi po kolenih na drugo stran | A |
Brcal je in opletal in grizel in praskal. | Stražnik | se je potil, dihal je težko, toda vlekel je | A |
Poklicali so pred sodnika obadva, mater in otroka, | stražnik | je bil pa poglavitna priča.Sodnik je bil milosten | A |
nikoli več. Sodnik bo pozabil na veselo zgodbo, | stražnik | bo umrl, tudi mene ne bo več in tebe ... ali po | A |
Ko sem odprl oči, je stal pred menoj debel | stražnik | in me je ogledaval z nezaupnim pogledom.Naposled | A |
je nenadoma, Bog vedi odkod, prikazal debel | stražnik | s svetlim mesecem pod vratom in je položil roko | A |
stražo gologlavih benediktincev, ker mora vojaški | stražnik | slovesno priseči, da nikdar v svojem življenju | A |
Pred pažem obstaneva. Takoj skoči | stražnik | od púšice pred naju in nama s sulico zabrani | A |
prisopihali pred široka vrata, kjer je zopet stal | stražnik | z debelo sulico v roki. »Evo ti stanovanja patra | A |
ukazu patra polkovnika,« izpregovori rumeni | stražnik; | »za to pot znaša pristojbina pet lir.Plačaj | A |
praporu, ki je vihral sredi taborišča, slonel je | stražnik | ob helebardi ter upiral poglede proti luni, | A |
dolgo puško enocevko. Zmračilo se je počasi in | stražnik | v prelazu, kajti to je bil očividno, ni mogel | A |
doline, podoben zategnjenemu klicu ptice kanje. | Stražnik | z istim piskom odgovori in kmalu potem začuje | A |
način kakor prej izkazal za prijatelja, porine | stražnik | močno in široko desko čez brezno in naš znanec | A |
nismo?« Tako je zvečer ob devetih štel mestni | stražnik | Bojec svojo kompanijo bojevitih, s strahovitimi | A |
glas iz hiše. »Jaz sem, jaz, Bojec, mestni | stražnik, | in Sušnja in Pirh sta pri meni in Kolček.Tolovaji | A |
bilo ranjenih, med temi eden, ki je bil javni | stražnik, | tudi usmrčen.Zdaj je Samorod čakal sodbe. | A |
bil prvemu skoro podoben. Zelen je bil tudi, a | stražnik | je šel za njim. »Kaj pa je?« vprašal sem. | A |
a za oglom srečam tretji voz, zelen je bil, | stražnik | je šel za njim, konje pa je vodil krepak, čil | A |
Na temenu tega stolpa pohajkuje, kakor bi bil | stražnik, | človek srednje rasti, odet s kožuhovino in pokrit | A |
Naenkrat potihne krik in stokanje. | Stražnik | na obzidju je namreč naznanil, da se nekdo približuje | A |
tajno iz skrivališča, ne da bi jo dremajoči | stražnik | opazil, in se splazila po strmini dol v globočino | A |
mirovali brez strahu. Zatorej je tudi marsikateri | stražnik | zatisnil trudne oči, da si malo odpočije. | A |
opasana, Davorin pa v turški obleki, oborožen kot | stražnik. | Polagoma sta splezala po strmini v globok prepad | A |
Naju ne bodo spoznali. Jaz sem tako kot | stražnik | oblečen, ti pa si v turški halji videti kakor | A |
truplom in pade čezenj. V tem trenutku se vzbudi | stražnik | iz spanja in zakliče na pomoč, ali Davorin mu | A |
hodile turške straže po hodnikih. Marsikateri | stražnik | je obstal pri sobi, kjer je molila nesrečna | A |
In šla sta. Krepko in močno je stopal nočni | stražnik | po zvenečem mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala | A |
že preseli od tod v boljše življenje. Novi | stražnik | se je napotil naravnost k vratom one sobe, kjer | A |
tako pride na vrsto.« »Nazaj!« kriči črni | stražnik. | »Stara, hitro nazaj, drugače te zapodim!« | A |
iskreno zahvalnico. Vrsta se spredaj krči, | stražnik | spušča v presledkih po dva in dva v hišo, a | A |
živi!« . / . / stran 264 . / Okno se zapre in | stražnik | spusti spet dva.Ravno ko zazvoni poldne, pride | A |
na Rekarico. »Le hitro, le hitro!« ji pravi | stražnik, | ko kobaca nerodno po treh kamenitih stopnicah | A |
glasom, temveč z nekim drugim, službenim. Že | stražnik, | ki spušča po dva in po dva v hišo, je strog | A |
prične sovraštvo. Prišlec zamrzi stražnika, | stražnik | prišleca.In obema gre po mislih to sovraštvo | A |
tukaj in tukaj v vrsti, se je naenkrat pojavil | stražnik | in pretil, da bo vse razgnal.Ljudje pa, dasi | A |
Fronek je stal s svojim kužkom. | Stražnik | je hodil tam okoli.Naenkrat se ustavi in vpraša | A |
Fronek se tako preplaši, da mu zastane sapa. | Stražnik | brcne kužka, ki odskoči daleč od vrste, stisne | A |
žurno na Fronka in rahlo cvili. »Oho,« pravi | stražnik, | »saj res.Še pse je treba pasti, posebno zdaj | A |
vatle in praska tudi tam, kjer ga nič ne srbi.« | Stražnik | je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je že | A |
»Samo solato in cvetice.« | Stražnik, | ki hodi par korakov dalje gor in dol, se počasi | A |
najrajši bi zbežal nekam daleč v kako črno hosto. | Stražnik | gre dalje in drži roke na hrbtu. Konec njegove | A |
tukaj in tukaj v vrsti, se je naenkrat pojavil | stražnik | in pretil, da bo vse razgnal.Ljudje pa, dasi | A |
Fronek je stal s svojim kužkom. | Stražnik | je hodil tam okoli. Naenkrat se ustavi in vpraša | A |
Fronek se tako preplaši, da mu zastane sapa. | Stražnik | brcne kužka, ki odskoči daleč od vrste, stisne | A |
žurno na Fronka in rahlo cvili. »Oho,« pravi | stražnik, | »saj res.Še pse je treba pasti, posebno zdaj | A |
vatle in praska tudi tam, kjer ga nič ne srbi.« | Stražnik | je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je že | A |
»Samo solato in cvetice.« | Stražnik, | ki hodi par korakov dalje gor in dol, se počasi | A |
najrajši bi zbežal nekam daleč v kako črno hosto. | Stražnik | gre dalje in drži roke na hrbtu.Konec njegove | A |
Ljubljane, ali ne?« »Ljuba duša,« mu je odvrnil | stražnik, | »Ljubljana je velika in ima toliko prebivalcev | A |
novo so zalajali psi. »Ilmihal!« je zaklical | stražnik | iz kule. »Paša se vrača!« je zazehal Tahir. | A |
zaradi vojske. Rekla sem mu, da ga bo vzel | stražnik, | če ne bo nehal! Nato je vrgel brizgalnico od | A |
spolzka, je avto zanašalo sem in tja. Prometni | stražnik | je to opazil in avto ustavil. »Kaj pa je vašemu | A |
šel po moskovskih ulicah in zagledal, kako je | stražnik | gnal pred seboj pijanca in ni bil nič kaj prijazen | A |
rekel: »Ali znaš brati?« »Znam,« je odvrnil | stražnik. | »Dobro! | A |
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« | Stražnik | je sprva malo začudeno gledal, nato pa vprašal | A |
osemnajst o naših nalogah glede pijancev,« je dejal | stražnik | in gnal aretiranca dalje proti bližnji stražnici | A |
za volan v svojem avtomobilu, ko stopi k njej | stražnik: | »Gospodična, rdečih lučk nimate.« »Saj jih imam | A |
»samo prižgane niso.« »Gospodična,« pravi | stražnik | resno, »meni bi bilo ljubše, če jih ne bi imeli | A |
vstran, se je izza njega pojavil majhen, čokat | stražnik | z velikanskimi rokami in rameni.Postavil se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |