nova beseda iz Slovenije
Vprašanja strukture | Stališče | J. Lotmana, da je načelno prozna struktura zahtevnejša | C |
bistvu. Ruska slovstvena folkloristika zastopa | stališče, | da je žanr osnovna enota, s katero je treba | C |
žanr svoje lastne retorične poteze: besedišče, | stališče | do resničnosti, rabo opisnega jezika, tipe značajev | C |
teksta v družbenem sistemu (D 9), - uporabo in | stališče | do povedanega (D 10 in D 11). Tako se odpirajo | C |
Prvi hip se misli, da je odločilno subjektivno | stališče | poslušalca, a ni tako.V prvem primeru gre za | C |
naravnost zbledi. Toda vsekakor je njegovo | stališče | o sinkretičnosti velik korak naprej v kategorialnem | C |
pesništvo (podčrtala M. S.) daje slutiti, kakšno | stališče | zavzema do obravnavanega pojava; da ne gre za | C |
pri Alenki Goljevšček. Že večkrat omenjeno | stališče, | da slovstvena folklora v fazi kontaktne komunikacije | C |
pripovedi." Za izvajalca folklorne pesmi bi se tako | stališče | težko zagovarjalo. Tako kot je sinkretičen predmet | C |
strokovne zavesti morda najprimernejše tisto | stališče, | ki si pri analizi slovstvene folklore pomaga | C |
se kaže drugačno. Zato je primernejše tisto | stališče, | ki priznava poseben vidik slovstvenofolklornega | C |
brez moralizatorskih predsodkov. Prešernovo | stališče | do folklorne pesmi se najbolje vidi v redakcijah | C |
slovenska kritika Levstiku, Finžgarju." Na to | stališče | je vznemirjeno reagiral Milko Matičetov, opiraje | C |
pristne ljudske pravljice, Afanasjev je zavzemal | stališče | o nedotakljivosti teksta in si je le tu in tam | C |
izrazitega terenskega delavca ni naključno njegovo | stališče, | da je za preudarno oceno zbiranja nekdanjih | C |
Gre za načelno vprašanje, ali je v resnici | stališče | o zapisovanju kot reprodukciji najbolj dognano | C |
strinjamo s tem, da je tudi v tem primeru črno-belo | stališče | nezrelo, nam prihaja na pomoč pri drugačnem | C |
tujo in jo izločili. Le polagoma je prodrlo | stališče, | da je npr. pri pravljici težko, če ne že nemogoče | C |
slovstvena folklora : literatura upoštevano | stališče | diferenciacije. MODELI RAZMEJEVANJA SLOVSTVENE | C |
folklora : lahka literatura, je vsekakor dobrodošlo | stališče | Franceta Steleta, ki je na temelju bogatih izkušenj | C |
Večinoma slovstvena folkloristika zastopa | stališče, | da je žanr osnovna enota, s katero je treba | C |
določa, kaj sporočamo, ne da bi morali svoje | stališče | eksplicitno izraziti: ne rečemo torej »Neslovenci | C |
evropski politiki kdaj pa kdaj res prevladalo | stališče, | da je vojna nadaljevanje politike z drugačnimi | C |
demonizacija nasprotnika itd.) oziroma uradno | stališče | vojaškega vrha.Glede na to ne preseneča, da | C |
razširila po lastni logiki in dinamiki.* Podobno | stališče | zastopa tudi A. J. P. Taylor, ko v uvodu v | C |
avstrijske ustave. Zanimivo bi bilo slišati njegovo | stališče | o »narodni avtonomiji v okviru kronovin«.Bi | C |
10). Nagovarja pa jih tudi drugod in njegovo | stališče | je lepo razvidno iz naslednjega odlomka. Zdaj | C |
je razmestil okrog vladarja, Zevsa. Njegovo | stališče | je stališče aristokrata in že dokaj kultiviranega | C |
okrog vladarja, Zevsa. Njegovo stališče je | stališče | aristokrata in že dokaj kultiviranega človeka | C |
so ti pisci večinoma zavzemali apologetično | stališče | do svojega predmeta in poveličevali slavo Aten | C |
podkrepljene, vendar mestoma tudi pomanjkljive. | Stališče | analistov je, da ni imel pisec v začetku nobenega | C |
vrednostno pozicijo in predstavil precej osebno | stališče. | Torej je postavil nekaj med diagnozo in teoremom | C |
je deloma izgubljeno; v predgovorih zavzame | stališče | proti »azijanski« retoriki in se zavzema za | C |
razmere, o katerih piše in obenem jasno izražala | stališče | avtorja ‐ pripovedovalca, ki je v besedilu sicer | C |
ne pojavile. Zbirka nakazuje tudi politično | stališče, | ki je konvencionalno in nima osrednje vloge | C |
tehtnimi argumenti zagovarjali eno kot drugo | stališče. | Tedaj pa je spregovorila cesarica Teodora: | C |
iz katerih sta sama še lahko črpala. Podobno | stališče | se je uveljavilo tudi v zgodovinopisju, ki je | C |
tega uničil Platonova dela. Prevladovalo je | stališče, | da se je kljub nekaterim očitnim zmotam iz del | C |
odreči vsem svojim komentarjem. Precej nasprotno | stališče | srečamo v Skriti zgodovini, kjer po zanimivem | C |
celotno delo treba gledati kot na zgodovino, svoje | stališče | pa argumentirali s prepričanjem, da se posvetna | C |
zaključuje zlata doba Medičejcev. Podobno | stališče | je pred njim zagovarjal že florentinski trgovec | C |
tisočletju je prav on prvi sistematično zagovarjal | stališče, | da je človek gospodar vere in ne njen služabnik | C |
človek gospodar vere in ne njen služabnik, svoje | stališče | pa je črpal iz prepričanja, da je človek s preoblikovanjem | C |
veliki zmedi. Zato po eni strani sicer zagovarja | stališče, | da si jih glede na to, da v določeni meri spadajo | C |
svojega mesta Če se tisti, ki imajo isto | stališče, | istočasno nahajajo v občutno različnih okoliščinah | C |
ureditvami naših prednikov, saj je prevladovalo | stališče, | da so bile le-te izrojene in odmaknjene daleč | C |
zgodnjega Nietzscheja značilno protiheglovsko | stališče, | potem za zrelo fazo velja, da se izoblikuje | C |
do svojega predmeta vselej nedeterministično | stališče. | Stalno se mora postavljati na točko v preteklosti | C |
drugih likov in kakor je podoben nekaterim. | Stališče, | da je pri zgodovini težko prikazati natančen | C |
da ljudje v nekem obdobju spremenijo svoje | stališče | o zgodovini.Humanizem je naplavil takšen skepticizem | C |
zgodovinskemu skepticizmu, pozablja tole: prvič, | stališče | modernega kritičnega proučevanja zgodovine je | C |
fijakarski zgodovinar.« Kot kaže, mu je prav to | stališče | prineslo dvoumni naziv »zadnja primadona zgodovinopisja | C |
dvoumni naziv »zadnja primadona zgodovinopisja«. | Stališče, | ki je bilo precej bolj ležerno kot prepričanje | C |
vzpostavili neposredni dialog z bogom. Na to | stališče | naletimo tudi v njegovi biografiji Martina Luthra | C |
temveč nekega drugega, nečloveškega sveta. Moje | stališče | je, da »fikcionalizacijo« zgodovine izkusimo | C |
ker hlepimo po tem, da bi zavzeli ahistorično | stališče, | ali ker nam manjka želje, da bi bili pravični | C |
19. stoletja je v zgodovinopisju prevladovalo | stališče, | da so dokumenti transparentni in da je iz njih | C |
razumemo kot konstanto. Zato me ne preseneča | stališče | avtorjev, ki menijo, da je mogoče »povedati | C |
zgodovinska besedila pa superstruktura. Drugo | stališče | pa ubira čisto drugačno pot. Skladno s tem mnenjem | C |
nasploh.«[1103] Kar zadeva zgodovino, Whiteovo | stališče | torej presega vsakršno razlikovanje med izmišljenim | C |
situaciji. Zdaj pa si poglejmo popolnoma nasprotno | stališče. | Carlo Ginzburg v Odnosih moči[1105] trdi, da | C |
ocenjujejo dokaz, ne bi smeli pozabiti, da je vsako | stališče | do realnosti po svojem bistvu selektivno in | C |
procesa ter predstaviti argumente, ki podpirajo to | stališče. | Podobno kot zagovorniki historične antropologije | C |
celoto. Obenem je že sam spoznal, da ima takšno | stališče | veliko nasprotnikov, med njimi najdemo tudi | C |
o darilu, ki ga lahko delimo vsi. To njeno | stališče | je jasno izraženo v njenem delu o Martinu Guerrenu | C |
njem. John Toews je jasno označil to radikalno | stališče | (ne da bi nanj pristal), za katero »je jezik | C |
Polibiju (ki kritizira njegovo izrazito kartažansko | stališče) | in Antipatru.Poleg Filina se omenjajo tudi Sosil | C |
gre za dejansko obstoječ vir, in zagovarjajo | stališče, | da takšno sklicevanje vendarle kaže na sorazmerno | C |
versus Postmodernen, str. 135‐53. Bertensovo | stališče | je pravzaprav še vedno modernistično: zaradi | C |
polnosti realnosti, je videti, da je izbral | stališče | znotraj polarnosti jezika in realnosti, namesto | C |
Journal of Aesthetics, 28, 1, 1988. Podobno | stališče, | četudi iz čisto drugih razlogov, je razvil Michael | C |
ekspertnem delu. Dr. Luthar se je odzval tudi na | stališče | dr. A. Pleterskega o notranjih omejitvah in | C |
napredovanju. Dr. Marina Lukšič Hacin je podprla | stališče | o nujnosti prevajanja iz tujega jezika v slovenščino | C |
predvsem univerzitetni profesorji, zavzeli | stališče, | da se ne smemo odreči lastnemu jeziku v prid | C |
stematičnega pristopa k vednosti. Čeprav zagovarjamo | stališče, | da obstajajo dobri razlogi za to, da še vedno | C |
epistemološki pogledi se celo postavljajo na radikalno | stališče, | češ da je vse znanje priklenjeno na čas in prostor | C |
ženskami v izraženih stališčih ni razlik. Če je | stališče | naših anketirancev/nk do zakonske zveze dokaj | C |
Te ravni so: 1. raven: | stališče | zaposlenih, kaj udeleženci raznih oblik usposabljanja | C |
boj se čudaških stališč; vsako danes veljavno | stališče | je bilo nekoč čudaško. 7. | C |
čim večji presežek koristi nad izgubami); to | stališče | so zastopali med drugimi filozofi Bentham13 | C |
večstopenjski model predvidevanja? Utemeljite svoje | stališče! | 7. | C |
resnici za nojevsko ravnanje. Zgled: Znano je | stališče | pri odločanju v prejšnji državi: “problema nema | C |
vašega podjetja. Prosim, da mi sporočite vaše | stališče | in kaj boste ukrenili.”N.N. se ukvarja z managementom | C |
organizacije in managementa je že spoznano skupno | stališče | do vodstvenega oz. kontrolnega razpona. Skupna | C |
komunikacijo. Prizadevajo si, da bi razumeli | stališče | vsakega med njimi.Ne igrajo namišljenih vlog | C |
so pogosto drugačno razumevanje, prepričanje, | stališče, | vrednotenje vsebin in problemov, pri katerih | C |
prepričanja in vrednotenja. Različno razumevanje in | stališče | do vsebine onemogoča rešitev same konfliktne | C |
tudi mislimo, da se tako tudi vedemo in da naše | stališče | do tistega, s katerim komuniciramo, ustreza | C |
Večina uspešnih managerjev ima uravnovešeno | stališče | do nasprotij. POVZETEK POGLAVJA | C |
izkoristiti za osebni razvoj. Ne vem kakšno | stališče | zavzemajo drugi do te teme, vem pa, da so tu | C |
Slika 21.8: Usklajevanje nasprotij | Stališče | - interesi prve strani / Več koristi za vse | C |
za vse vpletene / Usklajevanje Usklajevanje / | Stališče | - interesi druge strani CILJNO SKUPNO STALIŠČE | C |
Stališče - interesi druge strani CILJNO SKUPNO | STALIŠČE | 1. | C |
sedemdesetih let XX. stoletja je prevladovalo | stališče, | da so managerske organizacijske rešitve in stili | C |
managerjev namerava prevzeti drugo podjetje. Takšno | stališče | lahko povežemo z jasnejšo strategijo obrambe | C |
Seštevek: Vsako vprašanje skuša oceniti vaše | stališče | do posameznih razmerij v organizaciji, ki so | C |
sobivanja"; Unescovi predlogi glede satelita; | stališče | Sovjetske zveze o uravnavanju prenašanja neposrednega | C |
dane entitete. (59) Zdi se, da je odklonilno | stališče | številnih feministk do body arta izhajalo iz | C |
kaligrafija, in širila nov odnos do narave materiala ( | stališče, | ki se - vsaj na površinski ravni - zdi osupljivo | C |
Objecthood"). V njem združuje moralistično | stališče, | ki obsoja teatralnost, z greenbergovskim formalizmom | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |