sramota (201-300)

upali. »Prav imaš, jaz sicer nisem član, ampak	sramota	je bila že takrat, ko ste ga izvolili.Človek	A
7. Zahrbtni poskusi Bogataja je	sramota	glodala in glodala ter mu kradla spanje.Včasih	A
Morda sta z Agato že dogovorjena in ga čaka nova	sramota.	Vse se mu bo smejalo in govorilo: »Spet mu	A
stari materi in Miklovi Zaliki! Neizbrisna	sramota	bi bila to za mojo hišo in za vso Rožno dolino	A
vaše moštvo! Orožje dejati iz rok pred bojem,	sramota!	Takim gospodom naj služimo ženske!	A
nekdaj, zdaj se je žalost vselila v nji in	sramota!	Kako malo časa, ko je še ona bivala v nji srečna	A
surovega divjaka, toliko srca nimate vsi skupaj.	Sramota!	« Vse je molčalo; težko je bilo odgovarjati	A
plotom! ‒ O, Bog te bo kaznoval, ti nečast in	sramota	naši pošteni hiši!« Metka leži na obrazu, ne	A
pripusti, da mojo staro, sivo glavo zadene tolika	sramota.	A kaj govorim?	A
primerjamo z nekdanjimi! Kdaj izgine pač ta največja	sramota	človeštva? Čudno se človeku godí, ko gleda in	A
spremlja moj mož, slavni Mikec, cesarjev zet?« Ta	sramota	je pekla Mikca bolj nego vse drugo. Spet je	A
Abdul pa je dejal: »To bi bila	sramota,	ko bi se polastil Metke z mnogobrojno vojsko	A
poldrugi mesec zapora. . / . / stran 25 . / Ta	sramota	je zadela junaka, ki je imel šele osemnajst	A
ni imel glave. Kdo poreče, da je bilo to zanj	sramota	in škoda?Vse njegovo življenje je sijajno dokazovalo	A
in ga rani precej nevarno v roko in obraz.	Sramota	ga je pekla stokrat huje od telesnih bolečin	A
piti bolj polahkoma, po beraško. Tudi taka	sramota	se je začela že širiti, da donašajo starešinke	A
pa ta prevelika zadovoljnost naša nesreča in	sramota,	ker je kriva, da ne živimo bolje in se ne moremo	A
Fant pa mu je odgovoril moško: ‚Oče, če je	sramota,	jo bom nosil jaz, ne vi.Kdor greši, mora greh	A
je res. Ali pa ni dosti velika kazen že ta	sramota?	Zdaj so jo gospod poročili.	A
o poroki s takimi, kakor sem jaz. Že prva	sramota	bi me bila kmalu umorila, druga bi me pa gotovo	A
Ljudje pravijo, da to mora biti. Taka	sramota	plaši druga dekleta od greha.Jaz pa trdim, da	A
Ali ni to očitno znamenje, da ne more tuja	sramota	nikogar poboljšati?«...	A
na cesti so vpili name in me zasramovali ...	Sramota,	sinko, joj, kakšna sramota!« In je jokala spet	A
me zasramovali ... Sramota, sinko, joj, kakšna	sramota!	« In je jokala spet, da se ji je krčevito treslo	A
Naj zvedo ljudje, da je Gab kradel. Ta	sramota	ga bo obvarovala v prihodnje večjih sramot!	A
komaj jo je utrgal, ga je že zadela nesreča,	sramota	...Ukradel je doma desetico in je moral potem	A
Gab je vzdihnil. »Oj,	sramota,	res je grdo!Nikoli več si ne bom upal pogumno	A
soseda, ki je namignil: »Kaj hoče, če je pa	sramota	pred pragom.«Černelič je izza frakeljna šinil	A
in ukazal: »Sosed, naj te ne skrbi ne naša	sramota	in ne naša čast.Tolikanj prostora je že še pri	A
hitro pobral izpred Bolcmanove hiše. Kakšna	sramota	bi bila zanj, če bi ga dobili!Z nogo ni bilo	A
ti prinašali na semenj naropani svoj plen.« »	Sramota	je za patrijarha, sramota je za oglejske mestjane	A
naropani svoj plen.« »Sramota je za patrijarha,	sramota	je za oglejske mestjane, da iz same lakomnosti	A
obrnil in rekel počasi in slovesno: »Še večja	sramota	pa je, če proda mogočen vladar svoje sodstvo	A
trenotku največje nevarnosti. Naj pade rajši name	sramota,	da sem vas nezvesto zapustil.« Juri se je obrnil	A
bratje, in poglejte, kaj se tu godi v samostanu.	Sramota	za Vas, sramota za ves vaš red!« Senior	A
kaj se tu godi v samostanu. Sramota za Vas,	sramota	za ves vaš red!« Senior Andrej in prior	A
potem silno razburjena zaklicala: »O, to je	sramota,	neodpustna sramota! -Gospod Rovan, prisegam	A
razburjena zaklicala: »O, to je sramota, neodpustna	sramota!	-Gospod Rovan, prisegam vam pri spominu na svojo	A
ji bodo posadili na pepelnico na hišno sleme.	Sramota	je to!Kako sta se pa dogovorila?«	A
potisnjen iz svojega stanu nekam niže, tiha	sramota	in bolna ponižanost me je obhajala pred starimi	A
družini, v družini mojega otroka, edinega sina.	Sramota!	« Srakoš hodi sem in tja in ne reče besede.Samo	A
sploh pogleda pod cestno svetilko! Prekleta	sramota!	Toda mudi se.	A
za drugo rabo, kot da varujem dom in babo.	Sramota	je po pravici!« Ker Helena še joče, se Praprotnik	A
»In zdajle!« je vzkliknil. »To je	sramota!	Vi vidite, kakšen sem, vznemirjen do skrajnosti	A
živel, lopov? Ostudnost je čistost, krepost je	sramota.	Luči ni, sence ni!	A
največja krivda in . /\ .. stran 130 . \/ najhujša	sramota,	če ne celo ponižanje.Sramota in ponižanje, ki	A
\/ najhujša sramota, če ne celo ponižanje.	Sramota	in ponižanje, ki sta bila še toliko večji zato	A
Našla sam čak tiste ženske stvari, da jih ni	sramota!	Fuj! I to su mi neki kulturni ljudi!	A
res ni bilo nič posebnega. To je bila zgolj	sramota,	zaradi katere se je mati jokala in zaradi katere	A
50. Stolp modrosti	Sramota,	ki si jo je nakopala Trapanija s ponesrečeno	A
Jaromil je zajavkal: »	Sramota,	kakšna sramota! -Boter sem mu, botra je okradel	A
Jaromil je zajavkal: »Sramota, kakšna	sramota!	-Boter sem mu, botra je okradel!«	A
žandarjev znosi krompir nazaj k Jaromilu, da bo	sramota	očitna pred vso faro.Temu se je uprl Jaromil	A
potov in sodnijskih opravkov. Tudi name pada	sramota	- boter sem mu!« Tako so sklenili.	A
Nad hišo je legla strašna mora: »	Sramota	za Karnice...« Najprej je Karničnik položil	A
kakršnega po pravici že imaš. Po tebi je prišla	sramota	nad našo hišo in ti odgovarjaš za to, kar si	A
se je začel drugi del Metine pokore - očitna	sramota	pred družino, iz katere je bila za zmeraj izgnana	A
posli od vseh strani zijajo vanjo; ta očitna	sramota	jo je huje zabolela kakor pa tleče predivo.	A
je skelelo to, kar je pravkar doživela; vsa	sramota,	vsa črna preteklost sta ji zdaj stopili pred	A
ženina pa nikjer na vseh Karnicah... Nezaslišana	sramota!	Ženinovi svati so se zbirali na Karnicah.	A
Zastavil sem svoje drugo bodalo Judu; to ni nobena	sramota.	Pri Židu pa sem slučajno videl svoje staro bodalo	A
same neumnosti po glavi. Jaz pa mislim, da je	sramota,	ker Koprnela ne zna kuhati, kuharica Micka pa	A
Mama me je hudo oštela. Rekla je, da sem	sramota	vse rodbine!Pisana Koprnela pa se je od jeze	A
zastale, se začnejo znova zbirati in jeza in	sramota	spreminjata njegov obraz.Jezen koraka po sobi	A
na travi sedela, vsega povedal; vendar me je	sramota	zadrževala, nekaj pa mi je to ubranila najina	A
Samo grafična upodobitev.	Sramota.	« »Draga moja arheologa, zgodovinarja in ljubitelja	A
»Barva kože ali revščina?	Sramota!	« Skozi gnečo se je prerinil mladenič, pljunil	A
izgubita oba, dobi pa samo advokat. ◆ Če se	sramota	izgubi, tudi čednosti več ni. ◆ Če se stari	A
olimpiade na nemogoč način zamenjal cirkus, večna	sramota	na rimski preteklosti. Vlada nad vsem obrobjem	A
Sprijene misli čečkam kar naprej.	Sramota	mi ne pride nasproti.Sram jo je mojega peresa	A
Sram jo je mojega peresa.	Sramota	ne ve, da moram čečkati.Ker sem sama svoj spovednik	A
Ker nisem doma, ko morata otroka jesti. »	Sramota!	Plaziš okrog, otroci pa doma lačni!	A
Za sto drugih otroških potrebic. »	Sramota,	sramota,« tuli po hiši, »da moram plačevati	A
Za sto drugih otroških potrebic. »Sramota,	sramota,	« tuli po hiši, »da moram plačevati za otroka	A
moram plačevati za otroka!« Jaz pa si mislim,	sramota,	ker se za to razburjaš.Otroka sta vredna dosti	A
Ko bom sama v njem.	Sramota,	drznem si krasti iz hiše!Iti siloma vanjo.	A
njega, ki ga je ljubila še vedno. Saj bi bila	sramota	zanj, da ima zvezo z njo, z njo, zadnjo deklo	A
bogat, a ona sirota! In še večja bi bila njena	sramota!	Niti mu ni zdaj toliko štela v greh, da je tako	A
pajdaša kakor štirinajstletnega dečka-kuharja!	Sramota	je to, ali več res ne zasluži kakor polovico	A
na mladega fantina. Eh, da, Lovričev Tone je	sramota	kompanije, slab delavec, nobenega tako slabega	A
v gozdu. Njena nesreča se ji je zdela kakor	sramota,	ki jo mora skrivati pred vsemi ljudmi, tudi	A
da jo še čaka od njega to in ono, ponižanje,	sramota	morda.Ali vse bo lahko prestala; zaradi sina	A
greh tudi nanjo in na otroka, da je njegova	sramota	njena sramota in sramota njenih otrok. Obrnila	A
nanjo in na otroka, da je njegova sramota njena	sramota	in sramota njenih otrok. Obrnila se je na strica	A
otroka, da je njegova sramota njena sramota in	sramota	njenih otrok. Obrnila se je na strica Roberta	A
ne delaj sramote, prosim te! Saj veš, tvoja	sramota	bo pala na moje srce in ranila ga bo, ne morem	A
obraz, v oči, v možgane. Vsa ponižanja, vsa	sramota,	od očeta in sina prizadeta njenemu ponosu, vsa	A
neizmerno, teptana, ogoljufana ljubezen, srd,	sramota	‒ ji je kakor val zalilo možgane in skalilo	A
sme premakniti nikamor!« To je zanjo velika	sramota,	zakaj hudo si domišlja, kako je že samostojna	A
imenitno, kadar si v sili. Lagati znaš, da je	sramota!	To je nekaj čisto drugega.	A
»Nesrečnik!	Sramota	za vas, v kateri si se rodil!«Nihče ga ni resno	A
oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Kakšna	sramota!	Sumljive so bile celo priče, za katere se je	A
Naravno, da je vsa slava pripadla žrtvam in vsa	sramota	inkvizitorju, ki jih je zažgal.«»Kasneje, v	A
natanko tisto, kar hočem storiti! - Toda to je	sramota!	- je vzkliknil Passepartout, ki se je razburil	A
spisal Wenzig. In celo - to pa je sploh največja	sramota	- celo originalno verzijo za ‘Libuše’!Oboje	A
pri tem zasačen, ga čakata kazen in najhujša	sramota;	če namreč ljudje posamič zakrivijo take zločine	A
izpostavili še večjemu zasmehu.« »To bi bila	sramota!	« »Gotovo.	A
dovolj svojih dolžnosti; mislim namreč, da ni	sramota	gledati tujo bolečino, hvaliti tuje ljudi in	A
svoje može. Tako se božji besedi ne bo delala	sramota.	Prav tako opominjaj mladeniče, naj se obvladujejo	A
Nočem velike dote!” “	Sramota	je, sahib, ta me žre.Sam veš, de pr teh hindujskih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani