sosed (201-300)

suknjo in mu je ponudil steklenico. »Ná žganja,	sosed,	da boš lažje govoril, zakaj nadvse prijetne	A
je dremal v kotu: »Koliko je še do mesta,	sosed,	do cesarskega mesta?« Človek je odprl	A
ob njegovi strani: »O človek krščanski, o	sosed	- če moreš govoriti, povej mi, kakšen kraj je	A
slutnja, pojemajoče, zdaj visoko plapolajoče,	sosed	obupu in pričakovanju...Tako ga je čutila Malči	A
ter odšel. Med vratmi sem opazil, da se je moj	sosed	obrnil k človeku s fesom ter mu s pomilovalnim	A
babjevernosti, da živim sam zase, pa sem vendarle	sosed	svojih sosedov, mož svoje žene in oče svojih	A
prijazen. ”Bodite danes moji gostje, kakor	sosed	pri sosedu,“ je rekel. Pili so.	A
bil in sanjalo se ti je,“ mu je očital neveren	sosed.	”Grajžar je mrtev in pokopan, trava mu že raste	A
si mahnil, preslabo si meril,“ je vzkliknil	sosed.	In še jih je ogovoril Kovač:	A
dalj je šla procesija, toliko krajša je bila;	sosed	za sosedom se je vračal, in ko je stal Kovač	A
odkod da je prišlo, ni vedel nihče. Mahoma se je	sosed	zagnusil sosedu, se je nevesta priskutila ženinu	A
Sulica je bila še vselej, sulica ostani!“	Sosed	je pljunil daleč predse v cestni prah. ”Sveti	A
prepričanje!‘ -- ‚Kaj pa kričiš,‘ ti poreče	sosed,	‚saj ga imam jaz tudi!‘-- Ne moreš si misliti	A
dvorišče. ”Tam prihaja pa še Štefan!“ je zaklical	sosed.	”Štefan, Štefan!“ je zavzdihnila mati in	A
so si ustvarili državo in zakone; samó da je	sosed	v okovih, - in škodoželjnost ne čuti lastnih	A
vzkliknil. ”Seveda je živalsko!“ je pokimal	sosed.	”Samo teden dní!“ je prosila ženska.	A
pojdem nocoj!“ ”Na cesti, kaj?“ ga je vprašal	sosed	prijazno, kakor da ga vprašuje o vremenu.	A
razložim!“ ”Kaj bi razlagal?“ je skomizgnil	sosed	z rameni in je pusto pogledal.”Veliko sem že	A
bom več razklenil!“ Sočutno se je nasmehnil	sosed.	”Zmerom si bil otrok!	A
kamenom, ki ga nosim v suknji že od jutra ...“	Sosed	mu je pogledal v obraz, nato si je počasi točil	A
prehitro pride! Ampak kadar pride, je kakor	sosed	v izbi; ne prepiraj se z njo in potrpi, da pojde	A
In kaj se je godilo tam? Drug njegov, mladi	sosed,	se je najprej igral z nevestino nogó, nato še	A
prepričanje!‘ -- ‚Kaj pa kričiš,‘ ti poreče	sosed,	‚saj ga imam jaz tudi!‘-- Ne moreš si misliti	A
Kaj se je zgodilo?	Sosed	njegov, oblizan človek, podoben modelu v manufakturni	A
prsti in jo zaluči sosedu na glavo; zasmeje se	sosed,	zgrabi prst in jo zaluči tovarišu v obraz.	A
Samó neslani ne! Vaš	sosed	je bedak po naravi in kar je naravno, to se	A
blizu obraza ... Prišel je bil zvečer mimo hiše	sosed	Kovač, kmet, ki je imel hišo in voz in konje	A
drugačno, skoro prijetno lice. Čevljar, Mihov	sosed	in prijatelj, je sedel neprestano, od zgodnjega	A
ni bilo veselja, vsi so gledali zamišljeno -	sosed	je poznal bolečino sosedovo in molčali so.	A
sosedu Konopi; še lani bi bil jokal z njim.	Sosed	Konopa je bil krojač; stanoval je tik moje izbe	A
hrepenel, mi je bilo težko pri srcu. ”Kdaj,	sosed,	kdaj jih boste pozdravili?“ ”Tako ... morda	A
Čez tri tedne sem ga vprašal: ”Ali kaj,	sosed,	da se niste napotili?Lepi dnevi so bili pač	A
Po praznikih sem ga vprašal: ”Kaj,	sosed,	da se niste napotili?“ Ustna so se mu zategnila	A
nevesti, vriskajoč in prepevajoč ... še v maju!“ ”	Sosed	Konopa, zdi se mi, da smo že v marcu!“ ”Šele	A
kakor je zapisano v srcu!“ ”Bog daj srečo,	sosed	Konopa!“ To je bilo v marcu.	A
kašljal je in ves premražen je bil. ”Kako je,	sosed	Konopa? Ne še na poti?“	A
besede, ki sem jih bral v njih očeh!“ ”Pozno,	sosed	Konopa, vas je obsenčilo spoznanje!Če je pravica	A
in ni moglo!“ Molčala sva in sva pila čaj;	sosed	Konopa se je globoko zamislil. Nenadoma je izpregovo	A
Tisto noč sem se vzdramil mnogokrat.	Sosed	Konopa je brez nehanja romal po svoji izbi,	A
Kdo? Saj je bil vaš	sosed!	...	A
kmalu ponižen hlapec svojemu sosedu. Ker ta	sosed	nima mehke duše, pač pa ima prostrano posestvo	A
stopal v brdo. Na klancu mu je prišel naproti	sosed,	mlad fant nekoč, zdaj mož brkàt in mrk.	A
”Hé, Jovo!“ je vzkliknil Gjuro.	Sosed	je molčal. ”Kaj me ne poznaš več?	A
Pod selom je srečal drugega soseda; tudi drugi	sosed	ga ni spoznal. ”Tisti Gjuro, praviš?	A
ogovoril. ”Pa kam zdaj, Gjuro?“ je vprašal	sosed.	”Siromaki smo in težko je hraniti človeka, ki	A
jaz pomnim, pa je vendar prišlo vsak večer par	sosed	vasovat.Ah, ali dragi moj, kdo bo prišel vasovat	A
skrivnostno je pokimalo par sivolasih glav ... Moj nemi	sosed	je krožil ustnice ter srebal tretjo čašo kave	A
kakor od ilovice. . / . / stran 62 . / Mrtvi	sosed	moj je bil izpraznil ravnokar deseto čašo, nató	A
večno čistost ... kakorkoli! Ampak Melite ... ne,	sosed,	Melite ne boste prilepili na steno!“ Šobar	A
opotekal domu. . / . / stran 9 . / Srečal ga je	sosed	in se ga je ognil. »Kaj te ni sram lepega	A
srečal soseda, ki se je vračal s polja. »Odkod,	sosed?	« Sosed pa mu ni odgovoril.	A
»Odkod, sosed?«	Sosed	pa mu ni odgovoril.Tiho je šel mimo njega, s	A
obraz je bil čemeren in zlovoljen. - O krčmar,	sosed	moj, kaj me tudi vi ne poznate več?Vsaj obraz	A
izpraznil pri vas, ko sem bil še paglavec in vaš	sosed.	Zelo ste se postarali, krčmar, komaj da sem vas	A
je potrkal na okno, stopil na prag. - Hej,	sosed,	kaj me ne poznaš več?Zelo si se postaral, sosed	A
kaj me ne poznaš več? Zelo si se postaral,	sosed!	No, pripoveduj no malo, kako pa je bilo o matjaževanj	A
no malo, kako pa je bilo o matjaževanju? In	sosed	se je zdrznil, vzdignil je trudno glavo; v očeh	A
se parala od koprnenja in zavisti. - Glej,	sosed,	to lepo njivo, ki se ziblje živa v soncu!Tvoja	A
ki ima krme dovolj in duše nič. - Povej, o	sosed,	razloži mi, kako je bilo o matjaževanju!	A
trdna in neusmiljena teorija, da mi jih drugi	sosed	odcedi dvoje; in tistemu drugemu sosedu jih	A
tistemu drugemu sosedu jih troje odcedi tretji	sosed	... in tako dalje, zmerom matematično.Toda - kaj	A
ne upa več pozdraviti brata, strahoma se ogne	sosed	sosedu ... Zvečer so sedeli možje v krčmi in	A
pod silnim tovorom samih grdobij; pa je stopil	sosed	na prag in je zagodrnjal ves srdit: ”Glej	A
ZBRANO DELO Osemnajsta knjiga	SOSED	LUKA / KURENT / ČRTICE IN NOVELE (1907-1909	A
IN NOVELE (1907-1909) DZS 1973	SOSED	LUKA KMEČKA NOVELA I Nočilo	A
močnega tobaka in gnoja, ki ga je bil prinesel	sosed	Luka na škornjih s seboj. Vsa izba je bila	A
zibalo se je na robu. ”Kakor kane!“ je rekel	sosed	Luka.”Še enega, nato pa še deset!“	A
glasneje je bilo v izbi. ”Kanilo je!“ je rekel	sosed	Luka. Vsi so pili, govoril pa je samo eden	A
denar je! Če ga dam za vino, dam - zakaj bi	sosed	ne dal sosedu?“ ”Le daj!“ se je zasmejal	A
okrašenim razpelom, ki je viselo v kotu, je sedel	sosed	Luka, bajtar iz Velike Ligojne. Sosed in boter	A
sedel sosed Luka, bajtar iz Velike Ligojne.	Sosed	in boter je bil vsem in vsemu svetu.Nekateri	A
greh in zmoto, je sodil brez omahovanja, da je	sosed	Luka prismojen; kajti resnica je bila, da je	A
Luka prismojen; kajti resnica je bila, da je	sosed	Luka razpečaval časih take misli, ki niso bile	A
bajtarja ne spodobi. Vsi pa so vedeli, da je	sosed	Luka velik siromak pod soncem; edino njegovo	A
gleda zlodej že iz oči. Vesel in glasen je bil	sosed	Luka, dokler ni potegnil Andrejec bankovcev	A
mojimi nogami, in je čakal godne ure!“ - in	sosed	Luka je samo še premišljeval, kako bi stvar	A
stisnjenimi zobmi in s srepimi očmi je premišljeval	sosed	Luka. ”Morda bi le šlo, če bi bili ljudje malo	A
tisti debeli, strmí kakor uróčen!“ Srdit je bil	sosed	Luka na sosede, ki so gledali tja, kamor je	A
vse tako tiho nocoj?“ je premišljeval dalje	sosed	Luka.”Drugače kriče, kakor črednik na paši,	A
bankovce. V istem hipu je iztegnil roko tudi	sosed	Luka in obadva, Šrangar in sosed Luka, sta se	A
iztegnil roko tudi sosed Luka in obadva, Šrangar in	sosed	Luka, sta se spogledala, dalj ko trenotek sta	A
sta si gledala v oči. Šrangar se je zasmejal,	sosed	Luka pa je gledal srepo. Kakor da se je bil	A
en liter?“ Z enim samim pogledom je preštel	sosed	Luka denar, ki ga je bil vrgel Andrejec na mizo	A
”Res ga bo izgubil!“ je pomislil v strahu	sosed	Luka. ”Pozabil je na bankovce; v veži ali pa	A
bo tako zgodilo in pojde z lučjo za njim ...“	Sosed	Luka se je tresel od srda in vzburjenosti.	A
imata eno pot: ti v Veliko Ligojno, on v Malo!“	Sosed	Luka ni slišal zlobe iz krčmarjevih besed, še	A
razločevalo iz sive teme črno drevje ob cesti.	Sosed	Luka je stopal hitro po razmočeni cesti; vodeno	A
zvrnil v jarek!“ se je prestrašil in razsrdil	sosed	Luka.”Morda še sto korakov daleč ni prišel;	A
vzdiha ne. ”Da bi vsaj prepeval!“ je zaželel	sosed	Luka.”Drugače je zmerom prepeval, nocoj molči	A
Padel bi, če bi ga pahnil otrok. On,	sosed	Luka, poklekne, skloni se čezenj, ki leži na	A
skloni se čezenj, ki leži na tleh, na obrazu; in	sosed	Luka tiplje, posluša.Ni še mrtev, stoka še,	A
z rokami grebe po blatu. Udari še enkrat,	sosed	Luka, vdrugič udari, vtretjič!Miren je, kakor	A
pogreznil še nižje, za klaftro nižje v blato.	Sosed	Luka odpenja suknjo, roke se mu nekoliko tresejo	A
že vse to izvršilo!“ je zavzdihnil nenadoma	sosed	Luka.Videl je in vedel, kako je treba izvršiti	A
”Zgodi se, kakor je treba!“ je izpregovoril	sosed	Luka skoro naglas; in njegov glas je bil ves	A
izpregovoril zlodej sam!“ je pravil pozneje	sosed	Luka. ”Zlodej sam mi je prigovarjal, še videl	A
predse, kakor da bi bil zlovoljen in užaljen.	Sosed	Luka je šel tik za njim, s prav takimi, opletajočimi	A
spotoma še očenaš in češčenomarijo ...“ Komaj je	sosed	Luka to pomislil, se je Andrejec nenadoma široko	A
je ležal pred njim in bi bil skoro zadremal.	Sosed	Luka se je sklonil k njemu, zgrabil ga je za	A
kakor učarano. ”Niso bile sanje!“ se je zgrozil	sosed	Luka. Ozrl se je po nočni, sivočrni pokrajini	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani