nova beseda iz Slovenije
zbirati ter jih tako pozabljivosti oteti." | Smisel | skrbnega zapisovanja slovstvene folklore je | C |
netočnega zapisa, da "pride po tej popravi vsaj | smisel | v stavek, to pač ni sprememba pesmi, ampak gola | C |
popravljanjem' lahko občutno pokvarimo ritem in metrum, | smisel | in pomenski odtenek izvirnika, da pri še tako | C |
ljudi, njihovega narečja in tudi resnično pravi | smisel | za vrednost folklorne umetnosti ne uničuje distance | C |
široka obzorja. Maja Bošković-Stulli utemeljuje | smisel | pisanja primerjalnih monografij o posameznih | C |
vlogo. Iz tega je razumljiv lužiški praktični | smisel | za resničnost in zagledanost v smešne situacije | C |
folklore njeni raziskovalci poudarjajo pomen in | smisel | njenega nenehnega zapisovanja.Po K. V. Čistovu | C |
najštevilnejši) skupini, ki na vprašanje, kakšen | smisel | vidi preprost, pameten in pošten državljan v | C |
pri opisu genocida nad judi, je želel poiskati | smisel | v nesmiselnem umiranju in trpljenju.Kot ateist | C |
da preteklemu dogajanju dodeli kakršen koli | smisel. | Na to, da naša naloga ne bo lahka, pa nas je | C |
vse vidike dogajanja ter razumeti tudi globlji | smisel | avtorjeve dispozicije snovi.Polibij to zagotavlja | C |
katerega zavest je temeljila na tradiciji; imeli so | smisel | za zgodovino, ki pa je izviral predvsem iz praktičnih | C |
njihovo literarno obarvanostjo (Prob. 2,7). Ima | smisel | za humor in vključuje šale (seveda je po Symeovem | C |
tega škrlata in moje življenje bi izgubilo svoj | smisel | tisti dan, ko me mimoidoči ne bi več pozdravljali | C |
doživljali kot kaos, ki mu je treba podeliti | smisel. | Pri opisu svojega dela so se na začetku najpogosteje | C |
strani je tudi v človeški neumnosti videl določen | smisel. | Narava, ki je ustvarila razum in druge človeške | C |
svojo zgodovino. Iz te zmote pa ne izhaja, da | smisel, | ki so si ga predstavljali, na svetu sploh ne | C |
sreče. Kdor se je naučil, da v tem spoznava | smisel | zgodovine, ta je gotovo nejevoljen, ko vidi | C |
krinka, v kateri zakrito preobračajo pravi | smisel | te historične vrste obravnave v njeno nasprotje | C |
Najvišjo vrednost pa ima historično-antikvarni | smisel | za čaščenje takrat, ko spremlja skromne, surove | C |
zdaj tako radi označujejo kot pravi historični | smisel. | To pa seveda ni stanje, v katerem bi bil človek | C |
njega samega ‐ a nič razen tega. Antikvarni | smisel | človeka, mestne občine, celotnega ljudstva ima | C |
kontekstom. Celo najmanjše dejstvo ima zanj | smisel | le zato, ker ustreza sistemu idej, ki ga je | C |
človeške zgodovine. Da bi zgodovinar izrazil ta ‘ | smisel’ | , mora organizirati zgodovinske pojave tako, | C |
zgodovinski kontekst, ki je tvorba našega duha; | smisel | pa ima le, dokler mu priznavamo, da ima cilj | C |
zahteve: občo pamet, vajo in zlasti zgodovinski | smisel, | ki je višja oblika razločevanja, s katerim poznavalec | C |
vulkansko« vročino in velikim bogastvom. Le kakšen | smisel | lahko ima vračanje v preteklost?V primerjavi | C |
moralne sodbe, prepričanja, da ima zgodovina neki | smisel | in, končno, zaradi njegove vere v vlogo in moč | C |
samo »zgodovina tega in tega ...« Dogodek ima | smisel | le v zaporedju, število zaporedij pa je nedoločeno | C |
avtomobili in vsakodnevno preklinjanje svojih vlad. | Smisel | razvoja je biološki, teološki, antropološki | C |
povratek k čisti kroniki, ki naj bi tvorila edini | smisel, | ki bi ga lahko imela vsaka odgovorna zgodovina | C |
od drugih tekstov (ki mu pomagajo proizvajati | smisel) | .Zgodovina (zgodovinopisje) je intertekstualna | C |
potrebe, da bi še naprej pisali zgodovino ‐ kakšen | smisel | bi namreč imelo, da bi nešteti zgodovinarji | C |
tako prikazovati, ker bi tedaj pregnali ves | smisel | iz zgodovine.«[1127] Ker zgodbe poudarjajo povezave | C |
nič zagotovo. Če je vse relativno, v čem je | smisel? | To je stanje duha, ki bi ga lahko imenovali | C |
teorijo, ki jo je treba oblikovati, da bi jim dali | smisel« | , kakor se glasi formula Pierra Bourdieuja.[1163 | C |
načine, kako družbeni akterji dajejo pomen in | smisel | praksam in diskurzom, je potemtakem in po mojem | C |
29] Verjetno gre za prispodobo iz tkalstva, | smisel | pa je, naj se človek na debelo zavije v obleke | C |
kanalizacijo). [474] V rokopisu je mesto nejasno, a | smisel | lahko razberemo iz Senekove omembe. [475] Rimska | C |
časnost ali, še bolje, "nečasnost", veččasovni | smisel | za zgodovino; sestavljanko ali jasen, transgresiven | C |
identitete, za mesto in vlogo človeka v svetu, za | smisel | njegove eksistence in z njim povezane vrednote | C |
najpomembnejša naloga, saj organizacije tako uresničujejo | smisel | svojega delovanja. Za doseganje ciljev organizacija | C |
razlagi izvedeno iz poslovne politike. Najvišji | smisel | planiranja je tu v medsebojnem kvalitativnem | C |
uresničevanja taktičnih planov, izgublja sleherni | smisel | na strateškem področju. Strateška kontrola mora | C |
neprestano učeči se in samorazvijajoči; imajo | smisel | za humor in izoblikovano podobo samega sebe | C |
stran 531 . / karizme: predstavi vizijo in | smisel | poslanstva, izzove ponos, doseže spoštovanje | C |
prenehajo spontano, so bolj ali manj trdne in dajejo | smisel | življenju v organizaciji.Neformalne skupine | C |
Izvršilni manager je poklican, da sporoča osebju | smisel, | časovne okvirje in strategijo plana neprofitne | C |
na ravni zgodbe, paradoksi smeri (sens: smer; | smisel) | , v kateri gredo stvari: medtem ko zdrava pamet | C |
protipol globine, ampak tudi njena notranja meja: " | Smisel | ni le eden od obeh terminov dualizma, ki zoperstavlja | C |
znamenitem spisu o "Smislu in pomenu" izpostavil | smisel | kot tretjo dimenzijo propozicije poleg designacije | C |
kajti neka neresnična propozicija ima svoj | smisel | oziroma pomen.Toda ta pogoj višje vrste definiramo | C |
manifestacije in pomenjanja. Je torej fregejevski | smisel | pravo ime za to tretjo oziroma četrto dimenzijo | C |
tretjo oziroma četrto dimenzijo? Mar ni tudi | smisel | pri Fregeju vpotegnjen v neko krožno gibanje | C |
designirano oziroma referenco metaravni razglasi prav | smisel | osnovne ravni - očitna krožnost.Toda ne gre | C |
očitna krožnost. Toda ne gre le za to, da je | smisel | vpotegnjen v krožno zvezo dimenzij, ampak je | C |
vpotegnjen v krožno zvezo dimenzij, ampak je prav | smisel | tisti, ki igra ključno vlogo pri sklenitvi kroga | C |
igra ključno vlogo pri sklenitvi kroga: prav | smisel | najprej odpre možnost metaravni in jo nato poveže | C |
tega, da lahko iz znaka vselej izvabimo še en | smisel | poleg tistega, ki je "način danosti designiranega | C |
držo do ugotavljanja dejstev. Toda ta drugi | smisel, | smisel manifestacije, ni nevezan: na eni strani | C |
ugotavljanja dejstev. Toda ta drugi smisel, | smisel | manifestacije, ni nevezan: na eni strani velja | C |
izenačeno s smislom prve ravni. Iz tega izhaja, da | smisel | pri Fregeju ni le ena od dimenzij, ampak posebna | C |
predpostavi vsaj eno designacijo. Kolikor je | smisel | nekaj, kar vztraja onstran ozke definicije pomenjanja | C |
dimenzije že postavljene v dimenzijo smisla. | Smisel | je skupni medij vseh dimenzij jezika, pri čemer | C |
propozicije, ki ne bi bil vezan na pogojeno. | Smisel | je vsekakor pogoj designacije, toda tudi pogoj | C |
pomenjanja; kot pogoj resničnostne vrednosti je torej | smisel | dvakrat zvezan s pogojenim: najprej neposredno | C |
kolikor je designirano metaravni definirano kot | smisel | začetne ravni.Iz tega sledi, da je smisel lahko | C |
kot smisel začetne ravni. Iz tega sledi, da je | smisel | lahko nepogojeni pogoj le, kolikor se ne pojavlja | C |
pojavlja na isti ravni kot ostale dimenzije. Tak | smisel | lahko na ravni reprezentiranega oziroma očitnega | C |
kroga propozicije, bodisi kot vrzel kroga, ki jo | smisel | izdolbe v vez designacije ali v navidezno polnost | C |
dimenzij v krog, v katerem med dimenzijami kroži | smisel. | Prvi korak subverzije je torej prav korak iz | C |
združljivo povezane. Šele v drugem koraku je mogoče | smisel | dojeti tudi pozitivno, in ta korak definiranja | C |
kot pravi Deleuze, zanima nas, kako je mogoče | smisel | uzreti kot "apriorni notranji model propozicije | C |
absurda ali nemožnih objektov. Toda če naj bo | smisel, | kot platonski simulaker, dimenzija, ki preči | C |
propozicije v krog, v katerem med dimenzijami kroži | smisel. | Prav tako smo videli, da je bilo v prvem koraku | C |
na novo raven. Tako lahko rečemo, da prvotni | smisel | (sens) daje smer, oziroma je smer propozicije | C |
njihovo preigravanje na različnih ravneh. Krožeči | smisel | pa to smer popolnoma sprevrne, prav kolikor | C |
smer, ki jo stvarem in besedam odreja enosmerni | smisel. | Ko torej rečemo, da je gibanje paradoks-1617 | C |
dvosmernega (krožnega) smisla sprevrnil enosmerni | smisel; | rezultat tega je odsotnost smeri oziroma čista | C |
je odsotnost smeri oziroma čista dvoumnost: | smisel | sveta je suspendiran, na njegovem mestu vznikne | C |
sveta je suspendiran, na njegovem mestu vznikne " | smisel" | .Vse je le še simulacija, pretvarjanje, parodija | C |
nediferenciranega pogojenega lahko preseže šele | smisel | kot neindividualni, nereprezentabilni in neidentični | C |
smisla, o dogodkovnosti smisla in o tem, da je | smisel | dogodek, ima v mislih prav ta neudejanjeni, | C |
metaravni, kjer bo ekspliciran še nemanifestirani | smisel | zadnje ravni.Prav to gibanje je tisto, ki smo | C |
izmenjujeta le dve dimenziji, designacija in | smisel. | Točno to nizanje ravni je na delu v slojenju | C |
dveh korakih, ki sedaj sovpadeta: enosmerni | smisel, | ki naj bi odprl možnost nove metaravni, trči | C |
takorekoč motorji enosmernega gibanja smisla: | smisel | tega, kar govorimo, je vselej drugod, vselej | C |
se odpira možnost nove ravni, ki naj bi ujela | smisel | rečenega.Prav to nizanje lepo ponazarjajo znamenite | C |
Vojvodinja v prvi knjigi o Alici: "Poskrbite za | smisel | in zvoki bodo poskrbeli sami zase", s katerimi | C |
predhodnega stavka; povedano drugače, poskrbite, da bo | smisel | zajet v neki propoziciji in propozicije si bodo | C |
propozicije si bodo sledile brez konca, kajti | smisel | se bo vsaki posamezni propoziciji vedno izmaknil | C |
popolne dvoumnosti, kjer je smer oziroma enosmerni | smisel | suspendiran.Toda preobrat iz smisla v nesmisel | C |
dimenziji enosmernega smisla, to implicira, da je ta | smisel | lahko pogoj treh logiških dimenzij propozicije | C |
točke nesmisla. V tem pogledu moramo enosmerni | smisel | razumeti kot prvi produkt diferenciacije, ki | C |
elemente posamezne ravni vnaša točka nesmisla. | Smisel | je prva, minimalna raven udejanjanja točke nesmisla | C |
pomeni, stvari in besede. Toda brž ko vznikne | smisel, | vznikneta hkrati z njim tudi obe ravni, po katerih | C |
komplementarnost obeh poti, po katerih se udejanjata | smisel | in pomen nekega sveta: brez identitete predikacija | C |
metaraven, ki je za svojo osnovno raven vzela | smisel | prvih znakov, ne pa več neke izvenjezikovne | C |
ki jo izdolbejo paradoksi designacije, naseli | smisel, | izluščenje nesmisla tega smisla odpravlja le | C |
Deleuzovi teoriji smisla izveden tako, da je bil | smisel | zveden na smisel predikacije oziroma na nesmisel | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |