slast (101-200)

pričakovanje, ki je ena sama velika obljuba, ena sama	slast.	Vse je mogoče, vse se ti izpolni.	A
je zadovoljnemu hribovcu očitno šlo odlično v	slast.	Nazadnje si je naročil še cigaro in jo vlekel	A
Spogledali so se in v tistem trenotku so občutili vso	slast	in bolest zdavnaj izgubljene, kakor nepošten	A
blazine. Koliko jih je, ki bi radovoljno uživali	slast	trpljenja zaradi pravice, mučencev, ki bi trepetajoč	A
ponavljale do Matjaževih časov. Trpljenje samo je	slast	človeku; ki je pripravljen nanj.Ali za trpljenjem	A
V težki vinski vzduh se je izlila prešerna	slast,	ostri védomčevi zobje so zaškrtali od poželjenja	A
božjimi sanjami; okusil je prvikrat strašno	slast	sovraštva. XI	A
izpustil, poljubljal bi jih, pil vse do mraku njih	slast	- a Bog moj, kje so zdaj!Samo še z očmi hrepenenja	A
skočil na roko in obšla ga je čudovita, nepoznana	slast.	Iztegnil je vrat, perje se je našopirilo, perotnice	A
takih dobrot; toliko bolj pa mi je šlo vino v	slast	in me je koj razgrelo. Daleč od mene, tik	A
v tej tesnobi, udušeni, brezsapni, je bila	slast	brez besed in mej. Pljusknilo je na dvorišče	A
O, ne človeka! Šele tedaj sem okusil, kakšna	slast	je, ne videti človeka; pomisliti, da ni človeka	A
O bolečina! O	slast!	- Vse moje srce je ena sama rana; vse moje srce	A
da bi ne živel večno, kakor ti živiš ... Kolika	slast!	Brez začetka in konca, brez mej!	A
je, da je prvikrat v življenju okusil tisto	slast,	ki jo drugi ljudjé imenujejo sreča.Mnogokdaj	A
posoda ljubezni; že je bila duša okusila bolestno	slast	ponosa, opojni greh častihlepnosti, grenkobo	A
spomladi je bilo, ko je Jokec prvikrat občutil	slast	hrepenenja; njegovo hrepenenje pa je bilo upanje	A
v njen obraz, v bledi, umirajoči, in velika	slast	in velika groza je bila v njegovem srcu.	A
nesrečen ne more biti; predebel je in jed mu gre v	slast!	“ ”Zdaj pa le gor!“ je zaklical v krčmo postiljon	A
Nastopili so časi, ko sem užival življenja	slast	z dolgimi požirki; posoda pa je bila zmerom	A
ali si okusil kdaj slavo, njeno opojno, težko	slast?	Jaz sem jo okusil.	A
poslednji vrsti neka posebna, skoraj nemoralična	slast,	ki sem jo občutil ob njenih solzah.Nagnil sem	A
lepih velikih očeh. Spreletela me je čudna	slast,	zakaj zmerom je človeku prijetno, če vé, da	A
pogledali v oči in sta se spoznali. Prvotna sebična	slast,	ki mi je tedaj razveselila srce, se je izpremenila	A
uboštvo svojega prejšnjega življenja. Okusil sem	slast	udobnosti, vgriznil sem bil v jabolko spoznanja	A
in prva in prvikrat sva okusila skrivnostno	slast	sedanjosti.Mirno svetijo zvezde nad nama in	A
klofutal? Nič se ne bojte, ne obotavljajte --	slast	mi je ponižanje, sramotenje milost!Zakaj, ljudje	A
ne vedela, kaj da je prešernost mladosti, kaj	slast	in bolest ljubezni in kaj da je groza pred smrtjo	A
kakor da je bil resnično že okusil bolečino in	slast	nezaslužene smrti, prisojene mu od krivičnih	A
slavolokov, in zató jima kosilo ni šl� nič posebno v	slast;	samó pila sta, da bi si potolažila slabo voljo	A
pleča, kakor pretežko zimsko suknjo. Vera v	slast	in sijaj prihodnjih, čisto bližnjih dni je tolika	A
teme s pepelom! Z zlagano bolestjo, ki ti je	slast,	brskaš po svojih spominih in spominčkih.Ob ženski	A
je segal do grla, v studu samem pa je bila že	slast,	je bilo poželenje. »Kaj si počel tako	A
Začuješ zdaleč melodijo, v duši se ti zgane, kakor	slast	in bolest -- kdaj si slišal, kje to melodijo	A
grenki medicini poštenja, ker bi drugače izgubil	slast	in tek.O, kje so časi, ko smo šepetali suhi	A
nepremična, da ni prostora v njej ne za strah, ne za	slast,	se prikažita; da vaju veselo pozdravim, da se	A
bila samota! Kaj je bila v trpljenju moja	slast?	Moja slast je bila samota!	A
Kaj je bila v trpljenju moja slast? Moja	slast	je bila samota! Zdaj ni več ne bolesti in ne	A
V sobi je bilo tiho. Tudi v	slast,	kakor je bilo videti, ni šla jed nikomur, razun	A
slaba, in odšla kmalu po večerji, ki ji ni šla v	slast,	v spalnico in je legla.Marjanica je prišla za	A
Za sirote skrbi!	Slast	kupčije je podedoval; vendar služi Bogu iz tega	A
besede, a niso dozorele. Njo je preletela tajna	slast	spomina: tu me je prvič vzel moj ljubi v roke	A
in je mislil: »Kako sem truden. Trudnost je	slast!	Največja trudnost je smrt.	A
podobno zares doživel, a srečo tajnega čudeža in	slast	šele sedaj okusil. »Pa četudi le v sanjah	A
zaspal in se mu je sanjalo, ga prešinja nepoznana	slast	in bolečina, mu jemlje vso moč, lije iz njega	A
vznemirjenje jo je obšlo, prečudna groza, nepoznana	slast.	Slišati je bilo njeno vihrajočo sapo, ko so vsi	A
še enkrat pritožili pri cesarju. Zdaj jih je	slast	goriške zmage in splošna pobuda napravila za	A
darovanju prste umil. Prečudno je Tončki v	slast	tista voda.Tončka govori v sanjah z rajnim očetom	A
jih je gospod Bog ustvaril vernikom svojim v	slast	in veselje!Ali ni vse tako, kakor sem govoril	A
kar jih imate? Recimo, da se je mene polastila	slast	obiskati za trenutek grad mojih očetov, ki ga	A
pleteničijo tile na gradu.« »Kaj neki?« je Mala v	slast	vpraševala. »Nič prida ne.	A
je smel stopiti pred gospoda Urha. Urh je v	slast	poslušal tožbo zoper Višenjske ‒ kar samo se	A
Ni sile, dnevi so dolgi; vino je dobro, le v	slast	ga.« »Dobro je, dokler mož nosi vino	A
pritiskali in kupovali, se potlej oblizovali in v	slast	nacejali s kislim vinom, ki sta ga zgovorna	A
takega.« »Bojeval bi se, v boju je zmaga in	slast	življenja.« »O, in kaznoval bi ga še dosti huje	A
mesa in skorjo podpepelnjaka. Pa mu ni šlo v	slast.	Je imel presuha usta.	A
smilila, ko je videla, kako jima črni kruh v	slast	gre.Stopila je torej tjakaj v stransko mlinsko	A
soprogu že štirinajst dni nobena jed ne gre v	slast,	ne jé skoraj ničesar in nobena stvar mu ni po	A
ljubezen in poleg tega je jel uživati življenja	slast,	kolikor sta mu dopuščala ‒ čas in skromno imetje	A
deklica, katero poljubiti mora biti posebna	slast.	Golobje življenje med štirimi stenami prestane	A
On pa jo molče stisne nase in srkajoč vso	slast	te nepoštene ljubezni, vleče vedno na uho, ali	A
napeljeval pogovor na »krasoto življenja« in njega	slast	v poeziji.Pa kako bridko ga je prešinilo, ko	A
debelo s poprom posute. Jed je šla Klandru v	slast;	zadnji je odložil žlico in se tudi proti staremu	A
»No, bomo videli.	Slast	pride med jedjo.In Cvetana!	A
da sta Samoradov zadovoljni obraz in vidna	slast	pričala, kolik umetnik je bil kuhar. Enako trda	A
odrekata nobene želje, in bila ji je posebna	slast,	trdo ukazovati svojim varuhinjam; te pa so morale	A
se me vsaj enkrat na tisoč let nepremagljiva	slast,	da stopim na dan s temi vrlinami in priskočim	A
zloben čin naglí, dobra volja pa kasni; bližnja	slast	vnema, gorje, ki preti za slastjo, prezira se	A
je bila poleg jezikoslovne učenosti največja	slast	pipa poštenega tobaka. Dovolite, da si jo zakurim	A
dolgo zagovarjanje: Če te obsede pisateljska	slast,	ne kroti je zabadavo, da ne zboliš na živcih	A
hvalivca. Kaj naj pišeš, to ti bo velevala tvoja	slast;	samo to je sitno, da boš moral sam presojati	A
stari Špartanci, ne pozna pa juh, ki gredo v	slast	našim vrstnikom; imenovati zna cvetke na trati	A
poenostavljeno: na eni strani strah, na drugi	slast	lova, pod nama plivkanje vode, nad nama resničnost	A
stran 51 . / krmit oči in ušesa, nekdo ve, da je	slast	sedeti v luknji. Nimam pojma, kako je s tem	A
da nikoli nikjer na svetu ni mu šlo tako v	slast	nobeno grozdje, ne vipavsko ne ogrsko in celó	A
ne dobi na svetu, kakor pri vas, mati! Prav v	slast	mi pojde.« »Pa črnega kruha si vselej hotel	A
»Duh ni napačen!« »Tudi	slast	ni slaba, le pokusite; kakor kostanj!‒ Ne tako	A
ter poda ga Edvinu, ki mu je šel tudi prav v	slast;	trdil je, da mu ni nikoli nobena jed tako dišala	A
bilo odrevenelo; ali ko je videl, kako gre v	slast	ubogemu, tujemu dekletu pripravljena večerja	A
je morebiti, kar ima svet dobrega, ali tako v	slast	mu ni šla nobena jed, kar jih je užil potem	A
ga bilo pač med njimi, da bi mu ne bila šla v	slast	skromna večerja. Mine noč, napoči dan	A
Ljubila sem in pila sem z vsemi počutki vso	slast	in srečo njegove ljubezni.Kakor trudni popotnik	A
poleg hiše, kjer nama skoraj prinesó kosilo. V	slast	nama je šlo vse.Evelina je jela in žvrgljala	A
dečka je bilo veselje gledati, kako mu je šlo v	slast.	‒ O ti, ki si že vse užil v obili in preobili	A
živini. Sedem na jasli ter gledam, kako ji gre v	slast	dišeče seno.Zdaj pride Dela s posodo, nasmehne	A
vino pa je bilo prijetno in srkali smo ga v	slast	od sedmih do desetih.Koliko bokalov smo ga udušili	A
angeli, ali človeškemu grlu ni bila podarjena ta	slast	in milina. Ali zdaj pa čujte še eno	A
želodca, srca in življenja. Ker jih jé tako v	slast,	ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno kuhati	A
resda tudi ostala ječmenova kaša, ali ne za	slast	in veselje.Pustega ‘bizgeca’ se boji kmet in	A
baron na gosposko kosilo. Jedli in pili so v	slast,	da še nikoli tako.Med kosilom so se malo premislili	A
kako čvrsto! Martinek je začutil prvikrat vso	slast	in strast prve ljubezni.Rajnko Uršo je vzel	A
je bil najljubši zajtrk. Istotako je jedel v	slast	čudovito dobri fižol, ki raste po dolenjskih	A
jemljo v nji ocvirki več prostora nego sredica.	Slast	se ji bo jako povečala, ako dodaš obilo smetane	A
Časnik so prejemale malone vse hiše, bral ga je v	slast	vsak meščan, ki je znal nemški.Gospod Vedež	A
On ni pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v	slast	kakor volk, tako dobro in obilno nisem še nikoli	A
dobilo nič razen domačega kruha, ki mi ni šel v	slast,	ker je bil grenak. Tako se mi je godilo še v	A
preodlična starina, doma v sloveči Gadovi peči. V	slast	sem pojedel tudi kruh, v katerem je bilo primešane	A
zaupanja in prijaznosti v oči, sem zopet čutil	slast	in vrednost življenja in tudi ona mi je šepetala	A
drugi služabniki. Užival je zadovoljno in v	slast	tudi netečno in včasi skoraj gnusno hrano.Krompir	A
cel mesec, pa se je še šalila. Srkaje vodo v	slast,	kakor da je medica, je govorila: ‚Kdo bi bil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani