nova beseda iz Slovenije

slast (101-200)


pričakovanje, ki je ena sama velika obljuba, ena sama      slast.     Vse je mogoče, vse se ti izpolni.   A
je zadovoljnemu hribovcu očitno šlo odlično v      slast.     Nazadnje si je naročil še cigaro in jo vlekel  A
Spogledali so se in v tistem trenotku so občutili vso      slast      in bolest zdavnaj izgubljene, kakor nepošten  A
blazine. Koliko jih je, ki bi radovoljno uživali      slast      trpljenja zaradi pravice, mučencev, ki bi trepetajoč  A
ponavljale do Matjaževih časov. Trpljenje samo je      slast      človeku; ki je pripravljen nanj.Ali za trpljenjem  A
V težki vinski vzduh se je izlila prešerna      slast,      ostri védomčevi zobje so zaškrtali od poželjenja  A
božjimi sanjami; okusil je prvikrat strašno      slast      sovraštva. XI   A
izpustil, poljubljal bi jih, pil vse do mraku njih      slast      - a Bog moj, kje so zdaj!Samo še z očmi hrepenenja  A
skočil na roko in obšla ga je čudovita, nepoznana      slast.     Iztegnil je vrat, perje se je našopirilo, perotnice  A
takih dobrot; toliko bolj pa mi je šlo vino v      slast      in me je koj razgrelo. Daleč od mene, tik  A
v tej tesnobi, udušeni, brezsapni, je bila      slast      brez besed in mej. Pljusknilo je na dvorišče  A
O, ne človeka! Šele tedaj sem okusil, kakšna      slast      je, ne videti človeka; pomisliti, da ni človeka  A
O bolečina! O      slast!     - Vse moje srce je ena sama rana; vse moje srce  A
da bi ne živel večno, kakor ti živiš ... Kolika      slast!     Brez začetka in konca, brez mej!  A
je, da je prvikrat v življenju okusil tisto      slast,      ki jo drugi ljudjé imenujejo sreča.Mnogokdaj  A
posoda ljubezni; že je bila duša okusila bolestno      slast      ponosa, opojni greh častihlepnosti, grenkobo  A
spomladi je bilo, ko je Jokec prvikrat občutil      slast      hrepenenja; njegovo hrepenenje pa je bilo upanje  A
v njen obraz, v bledi, umirajoči, in velika      slast      in velika groza je bila v njegovem srcu.   A
nesrečen ne more biti; predebel je in jed mu gre v      slast!     “ ”Zdaj pa le gor!“ je zaklical v krčmo postiljon  A
Nastopili so časi, ko sem užival življenja      slast      z dolgimi požirki; posoda pa je bila zmerom  A
ali si okusil kdaj slavo, njeno opojno, težko      slast?     Jaz sem jo okusil.  A
poslednji vrsti neka posebna, skoraj nemoralična      slast,      ki sem jo občutil ob njenih solzah.Nagnil sem  A
lepih velikih očeh. Spreletela me je čudna      slast,      zakaj zmerom je človeku prijetno, če vé, da  A
pogledali v oči in sta se spoznali. Prvotna sebična      slast,      ki mi je tedaj razveselila srce, se je izpremenila  A
uboštvo svojega prejšnjega življenja. Okusil sem      slast      udobnosti, vgriznil sem bil v jabolko spoznanja  A
in prva in prvikrat sva okusila skrivnostno      slast      sedanjosti.Mirno svetijo zvezde nad nama in  A
klofutal? Nič se ne bojte, ne obotavljajte --      slast      mi je ponižanje, sramotenje milost!Zakaj, ljudje  A
ne vedela, kaj da je prešernost mladosti, kaj      slast      in bolest ljubezni in kaj da je groza pred smrtjo  A
kakor da je bil resnično že okusil bolečino in      slast      nezaslužene smrti, prisojene mu od krivičnih  A
slavolokov, in zató jima kosilo ni šl nič posebno v      slast;      samó pila sta, da bi si potolažila slabo voljo  A
pleča, kakor pretežko zimsko suknjo. Vera v      slast      in sijaj prihodnjih, čisto bližnjih dni je tolika  A
teme s pepelom! Z zlagano bolestjo, ki ti je      slast,      brskaš po svojih spominih in spominčkih.Ob ženski  A
je segal do grla, v studu samem pa je bila že      slast,      je bilo poželenje. »Kaj si počel tako  A
Začuješ zdaleč melodijo, v duši se ti zgane, kakor      slast      in bolest -- kdaj si slišal, kje to melodijo  A
grenki medicini poštenja, ker bi drugače izgubil      slast      in tek.O, kje so časi, ko smo šepetali suhi  A
nepremična, da ni prostora v njej ne za strah, ne za      slast,      se prikažita; da vaju veselo pozdravim, da se  A
bila samota! Kaj je bila v trpljenju moja      slast?     Moja slast je bila samota!   A
Kaj je bila v trpljenju moja slast? Moja      slast      je bila samota! Zdaj ni več ne bolesti in ne  A
V sobi je bilo tiho. Tudi v      slast,      kakor je bilo videti, ni šla jed nikomur, razun  A
slaba, in odšla kmalu po večerji, ki ji ni šla v      slast,      v spalnico in je legla.Marjanica je prišla za  A
Za sirote skrbi!      Slast      kupčije je podedoval; vendar služi Bogu iz tega  A
besede, a niso dozorele. Njo je preletela tajna      slast      spomina: tu me je prvič vzel moj ljubi v roke  A
in je mislil: »Kako sem truden. Trudnost je      slast!     Največja trudnost je smrt.  A
podobno zares doživel, a srečo tajnega čudeža in      slast      šele sedaj okusil. »Pa četudi le v sanjah  A
zaspal in se mu je sanjalo, ga prešinja nepoznana      slast      in bolečina, mu jemlje vso moč, lije iz njega  A
vznemirjenje jo je obšlo, prečudna groza, nepoznana      slast.     Slišati je bilo njeno vihrajočo sapo, ko so vsi  A
še enkrat pritožili pri cesarju. Zdaj jih je      slast      goriške zmage in splošna pobuda napravila za  A
darovanju prste umil. Prečudno je Tončki v      slast      tista voda.Tončka govori v sanjah z rajnim očetom  A
jih je gospod Bog ustvaril vernikom svojim v      slast      in veselje!Ali ni vse tako, kakor sem govoril  A
kar jih imate? Recimo, da se je mene polastila      slast      obiskati za trenutek grad mojih očetov, ki ga  A
pleteničijo tile na gradu.« »Kaj neki?« je Mala v      slast      vpraševala. »Nič prida ne.  A
je smel stopiti pred gospoda Urha. Urh je v      slast      poslušal tožbo zoper Višenjske ‒ kar samo se  A
Ni sile, dnevi so dolgi; vino je dobro, le v      slast      ga.« »Dobro je, dokler mož nosi vino  A
pritiskali in kupovali, se potlej oblizovali in v      slast      nacejali s kislim vinom, ki sta ga zgovorna  A
takega.« »Bojeval bi se, v boju je zmaga in      slast      življenja.« »O, in kaznoval bi ga še dosti huje  A
mesa in skorjo podpepelnjaka. Pa mu ni šlo v      slast.     Je imel presuha usta.   A
smilila, ko je videla, kako jima črni kruh v      slast      gre.Stopila je torej tjakaj v stransko mlinsko  A
soprogu že štirinajst dni nobena jed ne gre v      slast,      ne jé skoraj ničesar in nobena stvar mu ni po  A
ljubezen in poleg tega je jel uživati življenja      slast,      kolikor sta mu dopuščala ‒ čas in skromno imetje  A
deklica, katero poljubiti mora biti posebna      slast.     Golobje življenje med štirimi stenami prestane  A
On pa jo molče stisne nase in srkajoč vso      slast      te nepoštene ljubezni, vleče vedno na uho, ali  A
napeljeval pogovor na »krasoto življenja« in njega      slast      v poeziji.Pa kako bridko ga je prešinilo, ko  A
debelo s poprom posute. Jed je šla Klandru v      slast;      zadnji je odložil žlico in se tudi proti staremu  A
»No, bomo videli.      Slast      pride med jedjo.In Cvetana!   A
da sta Samoradov zadovoljni obraz in vidna      slast      pričala, kolik umetnik je bil kuhar. Enako trda  A
odrekata nobene želje, in bila ji je posebna      slast,      trdo ukazovati svojim varuhinjam; te pa so morale  A
se me vsaj enkrat na tisoč let nepremagljiva      slast,      da stopim na dan s temi vrlinami in priskočim  A
zloben čin naglí, dobra volja pa kasni; bližnja      slast      vnema, gorje, ki preti za slastjo, prezira se  A
je bila poleg jezikoslovne učenosti največja      slast      pipa poštenega tobaka. Dovolite, da si jo zakurim  A
dolgo zagovarjanje: Če te obsede pisateljska      slast,      ne kroti je zabadavo, da ne zboliš na živcih  A
hvalivca. Kaj naj pišeš, to ti bo velevala tvoja      slast;      samo to je sitno, da boš moral sam presojati  A
stari Špartanci, ne pozna pa juh, ki gredo v      slast      našim vrstnikom; imenovati zna cvetke na trati  A
poenostavljeno: na eni strani strah, na drugi      slast      lova, pod nama plivkanje vode, nad nama resničnost  A
stran 51 . / krmit oči in ušesa, nekdo ve, da je      slast      sedeti v luknji. Nimam pojma, kako je s tem  A
da nikoli nikjer na svetu ni mu šlo tako v      slast      nobeno grozdje, ne vipavsko ne ogrsko in celó  A
ne dobi na svetu, kakor pri vas, mati! Prav v      slast      mi pojde.« »Pa črnega kruha si vselej hotel  A
»Duh ni napačen!« »Tudi      slast      ni slaba, le pokusite; kakor kostanj!‒ Ne tako  A
ter poda ga Edvinu, ki mu je šel tudi prav v      slast;      trdil je, da mu ni nikoli nobena jed tako dišala  A
bilo odrevenelo; ali ko je videl, kako gre v      slast      ubogemu, tujemu dekletu pripravljena večerja  A
je morebiti, kar ima svet dobrega, ali tako v      slast      mu ni šla nobena jed, kar jih je užil potem  A
ga bilo pač med njimi, da bi mu ne bila šla v      slast      skromna večerja. Mine noč, napoči dan  A
Ljubila sem in pila sem z vsemi počutki vso      slast      in srečo njegove ljubezni.Kakor trudni popotnik  A
poleg hiše, kjer nama skoraj prinesó kosilo. V      slast      nama je šlo vse.Evelina je jela in žvrgljala  A
dečka je bilo veselje gledati, kako mu je šlo v      slast.     ‒ O ti, ki si že vse užil v obili in preobili  A
živini. Sedem na jasli ter gledam, kako ji gre v      slast      dišeče seno.Zdaj pride Dela s posodo, nasmehne  A
vino pa je bilo prijetno in srkali smo ga v      slast      od sedmih do desetih.Koliko bokalov smo ga udušili  A
angeli, ali človeškemu grlu ni bila podarjena ta      slast      in milina. Ali zdaj pa čujte še eno  A
želodca, srca in življenja. Ker jih jé tako v      slast,      ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno kuhati  A
resda tudi ostala ječmenova kaša, ali ne za      slast      in veselje.Pustega ‘bizgeca’ se boji kmet in  A
baron na gosposko kosilo. Jedli in pili so v      slast,      da še nikoli tako.Med kosilom so se malo premislili  A
kako čvrsto! Martinek je začutil prvikrat vso      slast      in strast prve ljubezni.Rajnko Uršo je vzel  A
je bil najljubši zajtrk. Istotako je jedel v      slast      čudovito dobri fižol, ki raste po dolenjskih  A
jemljo v nji ocvirki več prostora nego sredica.      Slast      se ji bo jako povečala, ako dodaš obilo smetane  A
Časnik so prejemale malone vse hiše, bral ga je v      slast      vsak meščan, ki je znal nemški.Gospod Vedež  A
On ni pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v      slast      kakor volk, tako dobro in obilno nisem še nikoli  A
dobilo nič razen domačega kruha, ki mi ni šel v      slast,      ker je bil grenak. Tako se mi je godilo še v  A
preodlična starina, doma v sloveči Gadovi peči. V      slast      sem pojedel tudi kruh, v katerem je bilo primešane  A
zaupanja in prijaznosti v oči, sem zopet čutil      slast      in vrednost življenja in tudi ona mi je šepetala  A
drugi služabniki. Užival je zadovoljno in v      slast      tudi netečno in včasi skoraj gnusno hrano.Krompir  A
cel mesec, pa se je še šalila. Srkaje vodo v      slast,      kakor da je medica, je govorila: ‚Kdo bi bil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA