nova beseda iz Slovenije
vratom, pa se še enkrat obrne. In če bodo kdaj | seno | s tega travnika jedle naše krave, ne bom poskusila | A |
negotovo nogo, čuj šum, kot bi peljal kdo s parom | seno, | a že vse ‒ kot bi nič ne bilo! »Kdo dobrih kristjano | A |
ljudstvo se mudi in lep je, jasen dan, iz travnikov | seno | diši, in duh je ta mi znan. Po znancih plovejo | A |
prepoln omamnih vonjav venejo trave, suši se | seno, | mi pa obračamo samo zlato. Skupaj prigrablja | A |
co pokosi. Suha burja, gorko sonce, rado se | seno | suši: mehka postlja, lepa ljub′ca, kratke so | A |
rožnato planino Pod rožnato planino grabila je | seno | in z radostnim obrazom prepevala glasno. Privriskal | A |
prav skrbno, ne poje več veselo, ne grabi več | seno. | Zakaj si, fantič, prišel in zmešal ji glavo | A |
Zakaj si, fantič, prišel in zmešal ji glavo, | seno | bi še grabila, srce bi mirno b′lo. Po gorah | A |
obrisati slanost ob nosu. . / . / stran 18 . / V | SENO | bom zlezla in spila njegov sivi vonj. Da bom | A |
Grem v tujo travo sanjat in živet. Me že, | seno, | v ograbek bo zagrabil, sem z vsemogočimi ljudmi | A |
mladega Žoka na oglarski voz, ga zadelali v | seno | in stari njegov oče je pognal voliča proti daljnemu | A |
pricinca z juničico, da res ni vredno truda.« | Seno | in slamo, apno... no, vozove bi še tehtal, a to | A |
gara; vsako leto se tolaži: zdaj se odrežemo, | seno | bo drago in ne bo ga malo; z živino kaj zaslužimo | A |
Nekaj je že pokošenega in suhega. | Seno | nakladajo na voz.Vroče je, soparen vzduh megli | A |
ki je bil šele davi pokosen. Pridno obračata | seno, | da bi se do večera posušilo in bi lahko končali | A |
Janez vzdihne in zastavi zopet grablje. | Seno | mu zašumi pod njimi kakor svila. Malo | A |
težil, se ozre znova k sestri. Tona premetava | seno | na obe strani; vedno odločnejše, skoraj jezne | A |
bil je križ: zastaviti mu je moral pokošeno | seno. | Drozgu pa se je vrhu vsega še dozdevalo, da ga | A |
da dobi nazaj teh par stotakov in še Drozgovo | seno | povrhu? -Kanacija taka! - | A |
seniku in je teta dala njemu rjuho, da ga ne bi | seno | zbadalo.Veliko knjigo Dom in svet ima in jo | A |
Pojdita na svisli! V | seno | se skrijta!Hitro! | A |
pred njim, in poželjivo gledal, kje grabijo | seno | in kje spravljajo snope v kozolec, da je hitro | A |
hrbet ter zagrizeno prežvekovala trdo in jalovo | seno | iz naše prisojne senožeti.Iz hleva sem šel v | A |
za dnem vleče voz, prežvekuje najbolj jalovo | seno | in še zamuka ne.Zdaj pa vem, da je človek ... | A |
krave hlevarice, ki je morala puliti jalovo | seno | iz skopih in previsokih jasli.Zidovi so bili | A |
potem pa se je vrgel na tla in zaril glavo v | seno. | Poba pa sta še kar naprej švigala po njem in | A |
da je star in trapast, ter naglo izginil na | seno, | ker se je bal, da bo moral pred vsemi seči v | A |
nalezljivo, moški in ženske potujejo skupaj, | seno | poleg ognja se vname.Res bi bilo nevarno, ko | A |
bo privezana ob vhod škofije, tu bo mulila | seno | iz vreče, srala bo na mokri tlak pred palačo | A |
mula zadovoljno suva Simona v roke in mu vleče | seno | iz njih, še zmeraj je hvaležna, ker sta jo rešila | A |
Kakšna noč je bila? Je | seno | šuštelo, se je kamenje drobilo pod nogami?In | A |
izvlekel iz spalne vreče, si z uniforme otresel | seno | in si prižgal cigareto.Z roba senika, pod katerim | A |
Smrt letos ne kosi samo otave, ampak tudi mlado | seno. | Ti pa tako misli, mati, da je božja volja zmerom | A |
držal, kadar so orali, podajal snope, odmetaval | seno, | vozil sam in prijemal po malem že za koso in | A |
kadar so delali skupaj na njivi ali na travniku | seno | sušili, čvrsti fantje in brhka dekleta. »Mana | A |
je zapadel goro in dol. Moški so spravljali | seno | s planin in žagali in sekali drva; ženske so | A |
pa še očetu posebno prikupil. Imeli so ravno | seno | na travniku, bilo je že suho in zvečer so ga | A |
kapal in predno se je vlila ploha, bilo je vse | seno | pod streho. »Ne bi verjel, da znajo tako delati | A |
izbirčen, držeč se pregovora: »Bodi slama al′ | seno, | da je le polno črevo.«Dobro je vse, na kar se | A |
Marsikero vašo sem že odnesel v steljo! Ali pa v | seno | ali pa v slamo! Oh, ja! | A |
Četrti je nadvse nasprotoval dežju, kajti vse | seno | mu je ležalo nespravljeno.Peti pa za ta teden | A |
samo zakasneli prigorci, ker so imeli morda še | seno | na obračilu, in naseljenci v bližavah, so se | A |
hrani in brani.« »In vsak konj k sebi grebe | seno. | Važen in težak posel imaš. | A |
ukaje v hladno noč, konji so zobali, mulili | seno, | hrkali, pihali, bíli in se grizli.Kmalu se je | A |
korenje. Gospodarjem, ki so se bali za sadje, | seno | in za vse, kar ni pribitega in priklenjenega | A |
ker ga skoraj vsako pomlad sam kupujem. Moje | seno | tudi ni za vojaške konje; odkar je na travniku | A |
volčec izpodrinil bilje in deteljo, imam pusto | seno. | « »Sena dobivava dosti; naši konji so ovsa siti | A |
bukvice in žveplenke in jima potem dovolil na | seno | in preden sta šla spat, sta še pogledala na | A |
njima združenemu sramotenju in si rajši volil | seno | in mir: zatekel se je v hlev, padel tja v svoj | A |
proti kozolcu. Tonček se je bil zaril globoko v | seno, | ni se ganil, komaj je dihal.Slišal je škripati | A |
lestvo, osorno vprašanje: »Kje si?« ‒ šumelo je | seno, | bližali so se koraki.V seno je segla roka, prav | A |
« ‒ šumelo je seno, bližali so se koraki. V | seno | je segla roka, prav Tončku v lice, in Tonček | A |
in hiteti je bilo treba, da še danes pride | seno | pod streho. »Pa stopita še vidva pomagat,« je | A |
fant odličnejši posel kakor on. Naložili so | seno | in ga spravili domov, in ko se je ponoči usul | A |
železnica za one dni promet, kadar na progi | seno | kosé, sušé in spravljajo. Nam trem se je mudilo | A |
popotnika zagledale, hitele kar takoj zdevat | seno | v kopice in so kazale nanj: »Hitimo! Hudournik | A |
daleč spodaj sem zagledal kosce, ki so sušili | seno | na rovtih.Spoznal sem: zašel sem in se izgubil | A |
zemlje v primeri s starimi kmečkimi grunti. Za | seno | je bila trda.Zato je edino kravo in telico oče | A |
kupu ob steni? Ali ni po tleh slama, raztreseno | seno? | Ko je tam vse ogledal, je šel v hlev. | A |
vedno pri delu: ta podaja snopje, oni tlači | seno, | ko ga nakladajo na vozove, drug pomaga pastirju | A |
Dekleta so žela pšenico, fantje pa kosili | seno | in vriskali. »V gmajno in na goro ne pojdem | A |
sta ga dedna lastnika porabljala le za trdo | seno, | otavo sta popasla vsak s svojo živino. Mejnika | A |
h kravam, v ovčjak, na voz in na njivo, po | seno | na travnik.In ko ga je preprosil, da je šel | A |
takrat je bil mlad. Zarobantil je, se zaril v | seno | in zaspal.Nato je nekaj dni popival in trpljenja | A |
Francka molzla. Stopil je h kobilici, popravil ji | seno, | pobrskal po stelji pa venomer motril Francko | A |
In so šli. | Seno | je čakalo kosca in ga ni bilo. In prišel je | A |
drugače ošabni kot pešci. Vse gre z njimi: | seno | s svisli, detelja s polja, ječmen iz kozolca | A |
Mlinarica in vila z rokami. Pobrali so ji skoro vse | seno | in deteljo.Martinčič je pa zvit. | A |
je bil tik ceste najlepši Golobov travnik. | Seno | so imeli na zgrabkih. »Škoda ga je,« je omenil | A |
krenil Golobu naproti. »Oče, naglo umaknite | seno | s travnika.Danes proti večeru zapeljemo semkaj | A |
»Kaj, kaj, kaj! | Seno | spravite, če hočete, sicer ga bomo mi.Še danes | A |
tresle, kot bi lovil sapo, da bruhne iz njega. » | Seno | umakni v kozolec in potrpimo,« mu je še rekel | A |
Tedaj prijezdi k vozu vojak: »Gazda, prodajte | seno! | « »Ne, ne prodam,« je odvrnil zadirčno Golob | A |
je naredil vselej narobe. »Petnajst kron za | seno, | « je ponudil vojak. Golob je še enkrat srepo | A |
Potem sem se priplazil na ovčjak, se zaril v | seno | in lačen povečerjal kos kruha, ki mi je kljub | A |
upal od hiše, da je z voli pripeljal posušeno | seno. | Ko se je na večer tretjega dne vrnil | A |
neizprosna. Žito in mast smo pred njimi skrivali v | seno, | pa so vojaki s sulicami vse prežokali, in če | A |
so plameni švigali na desetine metrov visoko. | Seno | in les, oboje je gorelo z zloveščim prasketanjem | A |
deževnih poletjih smo v latah sušili deteljo in | seno, | zlasti pa pšenico, ječmen in oves v snopih, | A |
vstajamo zgodaj! Na parno se spravi in se v | seno | zarij!« Lovrek je povesil glavo in ga | A |
gostov. Poln žalostnih misli se je pogreznil v | seno, | katerega dišeča planinska vonjava ga je hitro | A |
ga je prisilil, da se je do vratu zakopal v | seno. | V njegovi mehki toploti mu je bilo nad vse ugodno | A |
vračal domov. Ko je prišel na parno, je legel na | seno | in še dolgo strmel v iskreče se zvezde, ki so | A |
da bi se pačil in si je palil kratko pipo. ” | Seno | boš zažgal - v cerkev pojdi rajši!“ je kričal | A |
Bos je bil, samo v hlačah in srajci, in še | seno | se ga je držalo.Pipo je izvlekel iz žepa in | A |
in tobak izza pasu in je tlačil in palil. ” | Seno | boš zažgal, kanalja!“ je kričal Aleš. Šimen | A |
ne prošnji, ne zapovedi, temveč se je zaril v | seno | in je zasmrčal. Ni si upal Aleš, da bi zadelal | A |
sončno tujino; on ne more.“ Martinec je legel v | seno, | zaspati pa ni mogel.Ležal je na hrbtu, roke | A |
vzkliknil Martinec. Vzdignil se je in si je otresel | seno | z obleke.Odprl je duri; svetloba se je izlila | A |
škripajočih stopnicah na podstrešje in je legel v | seno. | Tam so bila odprta velika vrata in prav | A |
izpregovoril in da bi potem morda sedla poleg njega v | seno | in da bi govorila, kakor sta govorila časih | A |
odprl duri in je šel na hlev: tam je legel v | seno | in je zaspal truden; vse hude misli so šle iz | A |
ker sem truden!« Šel je na hlev in je legel v | seno. | Ležal je, dolgo ni zaspal, pogovarjal se je z | A |
in je molčal. Najmlajši je šel, legel je na | seno | in je takoj zaspal. Vzdramil pa se je, še preden | A |
zmršena brada, suha in sivkasta, kakor staro | seno. | Čelo je bilo vse prepreženo in razrezano od globokih | A |
plazil po lestvici na podstrešje, zaril se je v | seno | in je takoj zaspal. Šele zjutraj se je | A |
In je mislil: »To ni moj dom; še to | seno, | ki v njem ležim, ni moje.In to ni moje polje | A |
»Hej!« Tiho je bilo na svislih; še | seno | ni zašumelo. »Ne, ne!« je planil Marko | A |
»Čemu pa kričiš, budalo? Sam se je zaril v | seno, | pa bi rad, da bi se še jaz!« Pospešil | A |
si časih revček bil; in preudari, da je dobro | seno, | kadar ovsa ni!“ Bradati vojak se je mirno | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |