se (701-800)

štemámo, ljubimo. Če le vendar ni drugači, kadar	se	ljubezen spači, vam, možaki, zveste smo. BARON	A
Potrpimo! Kaj	se	hoče?‒	A
poje: Je ′n fantič, k′ rogé nam stavi, njemu	se	Ljubezen pravi, tisti repetnice ima. Veš zakaj	A
Dvorišče pred županovo hišo; doli na oni plati	se	začne boršt, na tej drugi plati je polje in	A
začne boršt, na tej drugi plati je polje in	se	daleč vidi.) Prvi nastop Jaka, Micka	A
lepe hiše, lepih njiv, živinico pak tako, da	se	človeku srce smeje, kadar jo vidi? MICKA Oča	A
ne morem prsta ganiti. JAKA Deklè, meni	se	vse zdi, da on to iz ljubezni stori. MICKA	A
JAKA Micka! (	Se	čudi.) MICKA Da je moj obraz tako jasen kakor	A
takega povedal, in vendar sem jo ljubil. Pak kaj	se	že v tridesetih letih ni prevrnilo!Morebiti	A
nedrja in ga zaljubljeno ogleduje.) Zakaj sem	se	pak v tebe lahko zaljubita, ljubeznivi Schönheim	A
ŠTERNFELDOVKA (prstan hitro pobere): Ljubka, kaj si	se	ustrašila?Saj bo prišel, ob osmih bo prišel	A
prstan imeti. ŠTERNFELDOVKA Če mi poveš, kako	se	imenuje. MICKA Schönheim.	A
zares tako lep, kakor ime kaže? MICKA To	se	ve, da je lep.Naj mi dajo prstan nazaj!	A
Pusti mi ga malo gledati! Kako	se	lepo sveti!In ta lepi gospod, ki ti je ta prstan	A
ŠTERNFELDOVKA (zase): Ubogo deklè! Kako	se	mi smiliš!Še bom to nedolžnost lahko rešila	A
Al je bogat? MICKA To	se	ve, da; saj je žlahten gospod. ŠTERNFELDOVKA	A
(Zase): O zapeljivec grdi! (	Se	joka.) MICKA Zakaj se jokajo?	A
(Se joka.) MICKA Zakaj	se	jokajo?Kaj jim je?	A
Ljubka moja, Boga zahvali, da sem jaz prišla. Ti	se	v veliki nevarnosti znajdeš. MICKA Ježuš,	A
ŠTERNFELDOVKA On je goljuf, pravim jaz! On	se	ne imenuje Schönheim. MICKA To ni mogoče!	A
Naj me pusté! Kaj	se	iz mene norca delajo! ŠTERNFELDOVKA On je	A
zapeljivec je moj obljubljeni ženin! MICKA (	se	ustraši). ŠTERNFELDOVKA Nikar se ne ustraši	A
MICKA (se ustraši). ŠTERNFELDOVKA Nikar	se	ne ustraši!Midve ga hočeva plačati.	A
Pelji me noter v hišo!	Se	morava kaj pogovoriti, kako ga bova plačale	A
ANŽÈ Naj pak bo. Bom videl, kako	se	bom to na pamet navadil.Ampak jaz vam povem	A
ANŽÈ Naj bo! Bomo videli, kako	se	bo ta norčija obnesla. JAKA Prav!	A
nastop Tulpenheim, Monkof TULPENHEIM Tak	se	je res ven peljala? MONKOF Res, bratec, eno	A
Glažek! GLAŽEK Sem ga en poliček srknil, da	se	je duša privezala, vidijo; zdaj naj pak z mano	A
zapili? GLAŽEK Ljúbiček, vest in doktorstvo	se	nič kaj ne glihata. TULPENHEIM Tak se bomo	A
doktorstvo se nič kaj ne glihata. TULPENHEIM Tak	se	bomo mi trije tedaj bolj glihali. GLAŽEK Posebna	A
Me zastopijo? TULPENHEIM Nič naj	se	ne bojé!Tiho!	A
Nekdo prihaja. Bratec, ti	se	tukaj doli skrij, v te ulice!(Glažku): Oní	A
GLAŽEK O joj, moja baróka! TULPENHEIM	Se	bo že zopet popravila. MONKOF in GLAŽEK	A
vzel. Micko bi še pozabil, ampak bogate vdove	se	ne pobirajo na cesti. Osmi nastop Micka	A
TULPENHEIM Vsi, ljubica! MICKA V eni uri naj	se	tam na prélazu znajdejo; jaz jih bom na vrt	A
močno ljubijo? TULPENHEIM Od ljubezni bom	se	obnôrel. MICKA Oní so že gvišno ljubljanske	A
katero drugo štimàl kakor tebe. MICKA Naj	se	nikar ne zakolnejo!Bi bilo škoda, ko bi tak	A
Oča me kličejo.	Se	bomo videli, Schönheim! TULPENHEIM Bog te	A
napravil. Z dekletom sem govoril; v eni uri	se	imava na prélazu znajti. MONKOF Mene zebe	A
imava na prélazu znajti. MONKOF Mene zebe, da	se	ves tresem.Nisem navajen ponoči okoli krivorititi	A
TULPENHEIM Sram te bodi! Zadržiš	se,	kakor da bi osemdeset let star bil.Kadar se	A
kakor da bi osemdeset let star bil. Kadar	se	vasvàt gre, se ne sme gledati, kaj je za eno	A
osemdeset let star bil. Kadar se vasvàt gre,	se	ne sme gledati, kaj je za eno vreme, da bi ravno	A
in jaz bom ti! TULPENHEIM Meniš? Obriši	se,	bratec! Deseti nastop Glažek in poprejšnja	A
naenkrat štirje fantje z velikimi preklami. Meni	se	vse zdi, da nič dobrega ne mislijo. TULPENHEIM	A
odzad ‒ MONKOF (mu vzame plašč po sili in	se	noter zavije.Se vidi, da suknja zadnjih delov	A
(mu vzame plašč po sili in se noter zavije.	Se	vidi, da suknja zadnjih delov nima in da so	A
Kaj, hudiča, je to za ena suknja? VSI (	se	smejejo). GLAŽEK Po rajnkem oném, ki smo	A
Vino je že po petíci. . / . / stran 21 . / Da	se	le kakšen sold prišpára, dober je!Zakaj učenost	A
sold prišpára, dober je! Zakaj učenost, vidijo,	se	pri sedanjih časih ne plača. MONKOF Tiho!	A
TULPENHEIM Da le ure ne zamudé! GLAŽEK Nič naj	se	ne boje.Jaz imam že uro v glavi!	A
Kaj si vendar mislila, za božjo voljo, da si	se	hotela skrivaj poročiti?Svojega očeta tako razžaliti	A
kdaj silil, Anžéta jemati? No, Micka, nikar	se	ne jokaj!Nikar se ne jokaj!	A
No, Micka, nikar se ne jokaj! Nikar	se	ne jokaj! Saj jaz le govorim, vidiš!	A
si vendarle moja Micka. Žal bi mi bilo, ko bi	se	tako zavrgla; pak vendar bi te ne mogel sovražiti	A
(Še sam joka.) No, Micka, obriši	se,	da te Anžè ne bo jokati videl. MICKA Kdo bi	A
vozi? MICKA Pak je bil tako priliznjen, tako	se	je znal sukati okoli mene, take lepe reči mi	A
vi ste mož, vi imate narlepši žito, pri vas	se	dober glažek vina pijè,« in tako naprej, tak	A
drugo vse po kmetiško, in poprejšnja ANŽÈ (	se	po gosposko, pak prav nerodno priklanja): Ti	A
JAKA Anžè, ne bodi siten! Kar	se	je zgodilo, se je zgodilo.Kaj jo bos zdaj še	A
JAKA Anžè, ne bodi siten! Kar se je zgodilo,	se	je zgodilo.Kaj jo bos zdaj še več jezil?	A
Kaj jo bos zdaj še več jezil? ANŽÈ Nič	se	ne bojte!(K Micki): Kajne, Micka, saj nisi	A
je še več drugih zalih fantov v soseski. Nič	se	ti ni treba tako napihovati!Pameten bodi, Anžè	A
Pameten bodi, Anžè! Zadrži	se	kakor mož!Saj veš, kaj imaš storiti.	A
Ta bo debelo gledal. JAKA Pa glej, da	se	ne zagovoriš, sicer nam boš vse spačil. Zdaj	A
bokala tega dobrega! ANŽÈ Hočem s tabo iti, če	se	sama bojiš? MICKA Nič se ne bojim.	A
Hočem s tabo iti, če se sama bojiš? MICKA Nič	se	ne bojim.Le tukaj ostani, Anžé!	A
Deklè, še ti ena skušnjava naprej stoji. Al	se	mu upaš pred oči stopiti?Al te tvoje srce ne	A
nikdar več dobra ne bom. ŠTERNFELDOVKA Vendar	se	bojim, da bi nam ti kaj ne spačila. MICKA	A
hčer dober stojim. ŠTERNFELDOVKA V tem času	se	bom skrila.Kadar bo treba, bom že na dan prišla	A
poprejšnja ANŽÈ Ha-hi-hi-hi! JAKA Kaj	se	smeješ? ANŽÈ Ha-ha-ha!	A
Videl in slišal ‒ ha ‒ eden (k Micki): meni	se	zdi, da je ravno tvoj ženin, doli pri prélazu	A
Tak grem. . / . / stran 29 . / JAKA Pametna	se	zadrži, da ne bodo čutili. MICKA Nič se ne	A
Pametna se zadrži, da ne bodo čutili. MICKA Nič	se	ne bojte!To je moja skrb!	A
Peti nastop Anžè, Jaka JAKA Vsediva	se	midva! ANŽÈ To bo za konec vzeti od smeha	A
zastopiš, Anžè? ANŽÈ Že prav, oča! JAKA In nič	se	noter ne vtikúj! ANŽÈ Ne besedice ne bom govoril	A
k Tulpenheimu): Al ve? TULPENHEIM Meni	se	zdi ‒ GLAŽEK Oča župan, Bog vas sprimi! JAKA	A
vas sprimi! . / . / stran 31 . / JAKA Naj	se	doli usedejo, gospod žlahtni, in oní tudi!Mi	A
najde, kakor je vaša Micka. JAKA Pak ne, da bi	se	norca delali. GLAŽEK Ta je rožica!	A
. / . / stran 32 . / Gospod šribar, oní	se	tukaj gori usedejo, Micka, ti pak k meni. TULPENHEI	A
Sprazni.) Še en glažek, če smem prositi, da	se	roka ne bo tresla! JAKA Me veseli, da jim	A
Anžéta! TULPENHEIM Anžéta? MONKOF Anžéta? (	Se	grozno čudijo.) GLAŽEK Anžéta? JAKA Tak	A
jaz zunaj bil! GLAŽEK Bi bilo škoda, ko bi	se	preveč zgrelo.‒ Tedaj na zdravje Anžéta!	A
MONKOF Kako je že tema zunaj! Meni	se	zdi, da bi se lahko obljuba jutri naprej vzela	A
Kako je že tema zunaj! Meni se zdi, da bi	se	lahko obljuba jutri naprej vzela, Nam bi se	A
se lahko obljuba jutri naprej vzela, Nam bi	se	znala kakšna nesreča prigoditi.Noč ima svojo	A
saj pak jutri zopet pridemo. ANŽÈ Nič naj	se	ne bojé; se jim bo že domov svetilo. GLAŽEK	A
jutri zopet pridemo. ANŽÈ Nič naj se ne bojé;	se	jim bo že domov svetilo. GLAŽEK (k županu	A
GLAŽEK (k županu): Očka, bolje bi bilo, ko bi	se	obljuba podnevi naprej vzela, zakaj, ljúbiček	A
podnevi naprej vzela, zakaj, ljúbiček, ponoči	se	nič kaj ne more pisati.Pri luči se enemu vse	A
ponoči se nič kaj ne more pisati. Pri luči	se	enemu vse meša pred očmi.(K Monkofu in Tulpenheimu	A
Tulpenheimu): Pijmo ga še vsak en glažek in potlej	se	pak skusimo počasi ‒ eden za drugim ‒ ven izsukati	A
Žlahtni gospodje, jaz sem le kmet, ampak za norca	se	ne pustim držati, da bi vi še taki gospodje	A
MONKOF Priče? GLAŽEK Priče? JAKA Meni	se	zdi, ja ‒ sicer ne vem, zakaj so me obiskali	A
odlašati? GLAŽEK Ne zamerite, očka; meni	se	zdi, da smo se malo zírali, kar ime ženinov	A
GLAŽEK Ne zamerite, očka; meni se zdi, da smo	se	malo zírali, kar ime ženinov se tiče. ANŽÈ	A
zdi, da smo se malo zírali, kar ime ženinov	se	tiče. ANŽÈ Kaj, v mojem imenu ste se zírali	A
ženinov se tiče. ANŽÈ Kaj, v mojem imenu ste	se	zírali?V mojem imenu?	A
pak obema slišalo. Kajne, Micka? MICKA To	se	ve, da. GLAŽEK Anžè Hudoba in Micka Zanétovka	A
da. GLAŽEK Anžè Hudoba in Micka Zanétovka	se	bosta narprvič tukaj podpisala. ANŽÈ Jaz ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani