GLAŽEK(k županu): Očka, bolje bi bilo, ko bi se obljuba podnevi naprej vzela, zakaj, ljúbiček, ponoči se nič kaj ne more pisati. Pri luči se enemu vse meša pred očmi. (K Monkofu in Tulpenheimu): Pijmo ga še vsak en glažek in potlej se pak skusimo počasi ‒ eden za drugim ‒ ven izsukati.