nova beseda iz Slovenije
spreletelo do mozgá: ali je Peter res Peter, ali je | res, | kar je? PETER: O čúdežna dolina šentflorjanska | A |
Bi že bilo, ampak skrb je v srcu: ali si ti | res | Peter, tisti Peter, greh iz doline šentflorjanske | A |
Komaj tat! - | Res | ni čista moja vest, res je obložena s klaftrskimi | A |
Komaj tat! - Res ni čista moja vest, | res | je obložena s klaftrskimi grehi, ampak Krištof | A |
Petru, . / . / stran 104 . / če bi bil potepuh | res | potepuh in Peter res Peter!Na plavu, se mi zdí | A |
104 . / če bi bil potepuh res potepuh in Peter | res | Peter!Na plavu, se mi zdí, na gnílih tramóvih | A |
vodó; in kmalu ne bom vedel več, če je zlodej | res | zlodej, ali če se je zapisal v družbo različnih | A |
sem moral priti. DACAR pomežikne: Moral, | res, | moral! ŠESTI PRIZOR | A |
lepota - dacar, kjé, odkod? DACARKA: O, saj ni | res! | PETER: Pa naj ne bo! | A |
za njim! - Pa le pravičen bodi in reci, če ni | res, | da me slepariš, kakor bebca! PETER: Če si | A |
Zlodej na verando. JACINTA: | Res, | pijana sem, vse luči so v mojih očeh! PETER | A |
gospodarskem polju - ZLODEJ: Na gospodarskem polju - | res! | UČITELJ: In za domovino sploh! | A |
dom! DACAR s pijanim smehom: Tisto je že | res: | tvoj dom je naš dom... naši grehi so ga sezidali | A |
takega si ne izmislijo na lepem. PAVLA: To ni | res | ... ni res. MAKOVKA: Od tebe se nadejam lahko | A |
ne izmislijo na lepem. PAVLA: To ni res ... ni | res. | MAKOVKA: Od tebe se nadejam lahko vsega | A |
/ . / stran 36 . / VRANČIČEVKA: Žalostno, | res | žalostno; lahko si mislim, koliko je to trpljenja | A |
in pustila, naj raste, kakor je božja volja ... | Res | je, da se ni učila kaj posebnega, - kaj bi ji | A |
- čista resnica! VRANČIČ: Torej je vendar | res, | gospod profesor, da je Pavla njegov novi ideal | A |
da je zaljubljen vanjo, - kar ni čisto nič | res | ...Njegova sentimentalnost se je morala naposled | A |
... VRANČIČ: Bógvé kakó lepó in čísto tudi | res | ni bilo. STRNÉN: Po samotnem, idiličnem življenj | A |
Zakaj govoríte toliko o njem? ... In če je vse | res, | kar pravite, ne zasluži, da bi ga smešili. | A |
- potem bo vse pričakovalo od njega, da bo | res | kaj pametnega delal in popravil Mlakarjeve napake | A |
MAK: Gospod Strnén se poslavlja. MAKOVKA: Kaj | res | že odhajate, gospod doktor? STRNÉN: Moram | A |
mislite Mlakarjev odstop, gospod doktor? Prišlo je | res | nenadno; v prvem hipu je bilo težkó verjeti | A |
izlila njegova romantična duša. DELAK: Hm, to je | res | precèj nerazumljivo ...A o njegovi novi ljubezni | A |
poglejte, če je vzela kaj s seboj! Ako bi bilo | res, | kar takó ne bi odšla ... Makovka in Vrančičevka | A |
in ste videli vse kaj drugega, kakor je bilo | res? | ... Morda ste le mislili nanja in zdaj hočete, | A |
zamahnite z roko in namignite mu, da vse skupaj | res | nič drugega ni, kot gola neumnost, - same besede | A |
pozná in ne čuti preveč gorko záte, čudil se je | res | povsem opravičeno, kakó je mogel tako brezobziren | A |
ostane. VRANČIČ: Nič drugega, - če tičí bolezen | res | takó globoko ... Mlakar je eden tistih ljudi, | A |
Obetal si je nekoliko zabave, - in on jo je morda | res | imel, medtem ko je bila Pavla razočarana že | A |
in izrabljati v svoj blagor. VRANČIČ: Čisto | res. | MLAKAR: Ali ne? | A |
veronskih je najlepša roža. DOJKA Dá, roža, čisto | res! | Saj pravim - roža! | A |
s starim rekom: kdor sveti, gleda! Lepó je | res | nocoj, a jaz sem slab. MERCUTIO Dá res | A |
je res nocoj, a jaz sem slab. MERCUTIO Dá | res, | preslab si, da bi se potegnil iz blata - to | A |
O čemur govoriš, je nič! MERCUTIO Dá, | res, | jaz govorim o sanjah, o otrocih možgan brezdelnih | A |
CAPULET Sramota? | Res? | Plentaj, sramota je! | A |
Pripravljena večerjica je skromna. - Kaj | res | že?- Torej vas lepo zahvalim! | A |
Hé, ti! - Ej zlomek, saj je | res | že pozno!Jaz pojdem spat. | A |
morda me potem - drugače nečem biti neprijazna. | Res, | Montague, jaz sem preveč prijazna, misliš si | A |
nekaj prav posebnega ste si izbrali! Vi pa znate | res | možá izbirati!Romeo, - no, to je pravi! | A |
izpustil; na ta način, o milostni gospod, bo | res | Vaš fant. TYBALT Čuj, Romeo! | A |
- K vragu vajini hiši! Takó ste | res | napravili iz mene pojedino za črve; dosti imám | A |
ki sili k meni in je ne poznam? LORENZO | Res, | sin, zeló te ljubijo nezgode: sporočam ti obsodbo | A |
Potem boš, hčerka, upam, zadovoljna. JULIJA | Res | z Romeom ne bom prej zadovoljna, kakor da mu | A |
Zatorej bodi štorov glavni štor! | Res, | dan je že; grof pride skoro z godbo.Tako je | A |
pokaže na svoj inštrument Vrag vedi, te reči so | res | precej klaverne, ampak glas imajo dober. | A |
ubogaj me, zakaj umreti moraš! ROMEO To moram, | res: | zató sem prišel sem.Ne skušaj, mladi mož, obupanca | A |
KREISOVA: O! CANKAR: | Res | ne!Navsezadnje ... kaj pa bi drugi rekli? | A |
plane: Ni mogoče! KREISOVA mehko, počasi: | Res! | Zdaj se spominjam! | A |
sobi na desni spredaj. ŠČUKA ko odhaja: | Res, | čas je, da bi bila reč končana. Odide počasi | A |
navdušenosti; idealizem ni nič sramotilnega, | res | ne. Kakó mislite vi? | A |
nekako tesno. GRUDEN: Je ... v nekem oziru sitno ... | res | ...Ali prašati sem te hotel, dragi doktore ... kakó | A |
STÉBELCE: Milostiva, vi me častite preveč. Ali | res | je, - jaz se jako trudim, da pride v verze nekaj | A |
izleglo ... SIRATKA: Nista si prijatelja, to je | res. | ŠČUKA: Velike stvari čakajo pred durmi. | A |
MRMOLJEVKA: Javno mnenje! To se je spodobilo, - | res | veličastna misel!In nihče ni bil v to bolj opravičen | A |
Kako mi morete očitati kaj takega? SIRATKA: | Res | je, ti mi še nisi razložil, kako je s to stvarjo | A |
GORNIK: Hvala ... takih stvari nisem pričakoval, | res | ne ... ŠTIRINAJSTI PRIZOR Prejšnji | A |
so tudi tam ženske jako lepe. MRMOLJEVKA: | Res | je ... pristno slovanski značaj, ki se je ohranil | A |
prosim vas, kaj pa hočete brez fraz? ŠČUKA: | Res | je, vsak upor bi bil neumen in brezuspešen. | A |
ne opazi se, kako deluje ... Ali mislite, da je | res | mogoče še dolgo živeti v takem zraku, - tako | A |
resnici navduševali za svojega šefa. ŠČUKA: | Res, | ne navdušujem se za nikogar. GRUDNOVKA: Čuden | A |
Oprostite, hotel sem le opomniti ... Naposled je | res: | kaj se mu da očitati?Ničesar ne! | A |
Grozdovih še celó ne. GRUDNOVKA: Imate prav, to bi | res | ne bilo primerno. KADIVEC: Nikakor bi ne | A |
ste prišli v trenotku, ko moram nemudoma - - | Res, | neizrečeno me bo veselilo, če me posetite, | A |
osebnih interesov. GORNIK: Nekaj podobnega je | res, | ali teh reči sem navajen. GRUDNOVKA: In vendar | A |
GRUDNOVKA: Vi ne vidite ničesar interesantnega? No | res, | interesantnost ni glavna stvar.Ko bi bilo na | A |
pol ležé. Tako bi človek umrl ... GORNIK: | Res | ... milostiva.Vstane, se ji približa, hoče se | A |
Kakšen sebičnež! - Ali mislite, da mu je | res | kaj sveto, - narodov blagor na priliko?Zaničljivo | A |
narodom, prašam vas? GORNIK: Jaz ne vem ... | res | ne ... KREMŽAR: Vidite!- Moj načrt je tak | A |
Meni je zelo težko. GORNIK: | Res, | če se premisli, je življenje dandanes žalostno | A |
ste uvideli sami, da niste prinesli sreče ... | Res, | gospod Gornik, vi niste prinesli sreče.Storite | A |
Ali prepozno je, dušica, prepozno ... ŠČUKA: | Res, | prepozno je ... zdaj je že vse skupaj prepozno | A |
sto klafter naokoli ... GORNIK: Kaj mislite | res | nadaljevati to reč? GROZD: No, prosim vas | A |
se nanje. Saj ste optimist: - in nazadnje je | res | celó v klofutah nekaj prijateljskega in blagohotnega | A |
iskreno in prisrčno: Matilda, ti dušica, to | res | niso malenkosti ...Nič se ne bo zgodilo ... | A |
pravzaprav povod - GROZD: Ha, ha, ha ... Vi ste | res | značajen človek; upam torej, da ste dober žurnalist | A |
levi nogi - - GORNIK: Je bilo malo čudno, | res | ... GROZD: Dà, čudno je bilo; ko je zaprl vrata | A |
strese Gorniku roko. Vi, gospod Gornik, ste | res | imeniten človek.Taki ljudje mi ugajajo, oprostite | A |
kaj torej nameravate? GRUDNOVKA: Do vas mi | res | ni veliko; vsak skrbi zase.Ali ravno zategadelj | A |
mi je izvil iz rok? GRUDNOVKA smejé: Kaj | res | mislite -? GROZD v zadregi: Jaz ne mislim | A |
neodločno: Toda ... zahvalim vas, milostiva ... Ali | res | mislite, da je tehtnica ravnovesna, da je čas | A |
dobrotami je pa treba grlo poplakniti. Zaslužka | res | ni kdo ve kaj prida, pa se le toliko nabere | A |
Pa še ta trapa me ustavlja. Saj | res. | Le kaj so mu kmetje napoti. | A |
vščipnili. KOKALJ Gospodična Pepca, kaj | res | ne razumete več šale? PEPCA Kadar gre za Toneta | A |
MENTEJ Svoje vrste domislice imate. Kar je | res, | je res. Čudim se le, zakaj niste mojih gospodov | A |
Svoje vrste domislice imate. Kar je res, je | res. | Čudim se le, zakaj niste mojih gospodov prednikov | A |
ANDREJ Ta, Gustelj! Ali si | res | ti? MENTEJ Kakor vidiš. | A |
Je šel spet za pogrebom. TONE Če je | res | šel. FRANCELJ Menda ja. | A |
MENTEJ Ni dosti več prida, kakor sam hudobec. | Res | ne. FRANCELJ Ti veš, kdo je bil? | A |
Ali ne? MENTEJ Vi ste pa | res | ljubezniva deklica. PEPCA Kaj ne, da sem. | A |
obregne ob mojega ženina Toneta. MENTEJ Kaj se | res | mislite poročiti? PEPCA Če sa imam pa rada | A |
Sicer se bova pa še zvečer videla. PEPCA Saj | res. | Brž pojdi, če te kličejo. | A |
imeti še za strahopetca. RADO Če sta pa | res | taka tepca ‒. Francelj!Boš pa ti tako prijazen | A |
ne bo nič ostalo. KOKALJ Malo ga je bilo | res, | malo.Je bil pa tolikanj bolj dober. | A |
Ali nisem rekel. Kaj? ELZA Ti si | res | možiček, da je malo takih.(Ga poljubi.) | A |
Najbrže si s kakšno punčaro zgovorjen. KOKALJ | Res, | prav zares ne, ljuba moja Elzica.(Jo poljubi | A |
Se potem rade prismode. | Res | nimam rada, gospodična. PEPCA Oprostite, gospa | A |
da bi zate tudi v ogenj šla. TONE Pa si | res | pridna.(Jo poljubi.) | A |
ANDREJ Dobro, da si se spomnil. RADO Ti pa | res | na vse misliš. TONE Stopimo najprej k vozu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |