In posebno vaši umotvori, gospod Stébelce: - nekaj mehkega ... ah, nekaj nežnega je v njih ... STÉBELCE: Milostiva, vi me častite preveč. Ali res je, - jaz se jako trudim, da pride v verze nekaj mehkega ... takó nekaj nežnega ... MRMOLJEVKA: Opazila sem to že davno ... in zato vas še posebno spoštujem. Kajti tista mehkost, tista nežnost je nekaj pristno slovanskega ... in po tej krasni poti, po poti poezije se bližamo na nekak način tisti pravi, resnični slovanski vzajemnosti, ki objema polagoma vse duhove ...