pust (101-200)

dolgo in suho, glavo nekoliko upognjeno, obraz	pust	in jokav. ”Tista ni!“ je mislila Hanca.	A
nikoli več in naposled je tudi njegov obraz	pust	in prsten ...Kdor je zrasel v teh mrzlih sencah	A
desni, po dolini. A na levi se je svet odprl,	pust,	žalosten svet. Valovito hribovje, kamenito in	A
in vlažno. Ni bilo še pozno, dan pa je bil	pust	in čemeren, kakor mrak ob deževnem jesenskem	A
zanalašč,“ je rekel. * Tako zaspan in	pust	dan je bil, da se je mračilo že pred četrto	A
neizmerne sladkosti. Vstal je zjutraj čemeren in	pust,	utrujen od prelepih sanj.Glorija je ugasnila	A
kavarnah. Šel je z njimi kakor v šolo, miren in	pust.	”Pogledati je treba, kakšno da je to življenje	A
počivali na kolenu. Jakob je občutil, da je	pust	in smešen in zazdelo se mu je, da vidi pritajen	A
videla!“ Njegov obraz je bil potrt, teman in	pust.	”Ni lepo in prav, da te užali rahla beseda	A
koraki, ogromen v svojem zimskem plašču, mrk in	pust.	Otroci se vriščé razbegnejo; ostane samo prav	A
Pozdravila ga je neprijazno. Tudi sam je bil	pust	in bled.Pogledal jo je in nenadoma se mu je	A
lahkotno. ”Brala sva Sophokleja, ki je lep in	pust.	Segel nama je v oči.“	A
- V tistih dneh je bil Milan	pust	in čemeren, bled v lica in ustna; hodil je počasi	A
mizi ter si je natočil; njegov obraz je bil	pust	in miren, skoraj zaspan.Ko je izpraznil kozarec	A
toda vedel ni ne od kod, ne zakaj. Dan je bil	pust	in meglen kakor jutro.Toliko da se je zasvetila	A
žalostno zgodbo in ne boš se čudil več, da sem	pust	in siv! Zaljubil sem se v maju ...	A
rekel sam, da je moj obraz mrtvaški in da sem	pust	in siv. Zjutraj po tistem večeru sem poskušal	A
Prikazal se je tu, prikazal tam; zmerom jokav in	pust,	umazan in razcefran. Naposled se je izgubil	A
se je preselila v Ameriko. Dom je bil najbrž	pust	in žalosten in siromašen, ljudje sami skopi	A
star je bil v obraz. . / . / stran 19 . /	Pust	in mrzel je bil gozd naokoli, od sivega neba	A
žalostnim pogledom, kakor da bi stal sam in	pust	pred velikim križem sredi pokopališča. ”Hej	A
mrtvašnici, zato da je imel bliže do groba.	Pust	in čemeren človek je bil, živel je v zaspanosti	A
izginilo in nič ni bilo drugega vsenaokoli, nego	pust	deževen dan in pusto, pusto življenje ...Nagnila	A
senčilo od obeh strani. Klanec pa je bil širok,	pust	in gol; v soncu je bil vroč in prašen, puščava	A
pa že stoleten, je bil njen gospodar. Siv in	pust	je bil; kakor zlovešča senca, tih in sključen	A
Njegov obraz se je bil nenadoma izpremenil; ves	pust	je bil in še daljši nego prej.Ozrl se je proti	A
kdo bo prišel vasovat k staremu Majniku, ki je	pust	in mrzel kakor kraška zemlja?No, in zato je	A
ni čudno, da je otroška in vesela, da sem jaz	pust	in siten in star!... Daj že, okomataj se!	A
ponujala. ‚Kaj trgaš to šávje, kaj ti bo?‘ si rekel	pust	in zlovoljen.Okrenila je glavo vstran in oči	A
se ti je sámo ponujalo, nevrednemu; slep in	pust,	s kalno dušo in zaspanim srcem si šel mimo vrhanih	A
marsikaj zanimivega; en sam stavek je pač bil,	pust	in kratek, ali bil je naslov za dolgo povest	A
pred njim se je razprostiral velik vrt, nem in	pust,	ustvarjen za ljudi, ki hodijo počasi in gledajo	A
popotnika. Ampak povejte mi, zakaj je tako	pust	in žalosten ta kraj, da se človeku srce stiska	A
zavzdihnila globoko. »O Marko, kako bi ne bil	pust	in žalosten ta kraj!Poslušaj, da ti povem zgodbo	A
nisem videla nikoli več. - Zato je zdaj tako	pust	in tih ta moj samotni dom.« Marko je	A
Zasmej se in zaveži si oči!	Pust	popotnik je, ki roma proti cilju, bolehno je	A
kaj je bilo. Zató je v navadnem življenju	pust	in dolgočasen, le malokdaj se razgreje; takrat	A
so vsi samo toliko, da je bil slabo oblečen,	pust	in bolan.Službe ni imel več nobene; nekega jutra	A
kakor z ognjenim mečem. Ko se je vračal v svoj	pust	dom, se je opotekal, pijan od sreče. ”Moj	A
pomislim nocoj, me je sram, zato ker sem star in	pust.	Ampak bil je večer izmed tistih lepih večerov	A
zadosti teh praznih govoric in kvant, zakaj	pust	je že daleč in tudi noč je že pozna!Poberi se	A
je pil. . / . / stran 95 . / Notar je bil	pust	in mrk; v svojem srdu je delal visoke račune	A
oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen.	Pust	in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih	A
velikim, plahim pogledom in ni odgovorila.	Pust	in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se	A
Siv las! ... Siv las,	pust	obraz, pa bi v park in na polje, bi v preteklost	A
naravnost v izbo; z osuplimi, razočaranimi očmi;	pust	je bil kraj in neprijazen, nizek, še v luči	A
dali tolažbe; vselej, kadar sem prišel utrujen,	pust	in premražen, so mi dali okrepčila in čistega	A
mi oči, da pogledam po pravici! Čeprav je že	pust	in hladen moj ubogi hram, čeprav že trka na	A
tega ne prenese vsakdo. Kraj je neizmerno	pust	in ljudjé, prosim vas, - niti obrazov nimajo	A
človeka, ki ga je v zdavnih časih od srca ljubil;	pust	in hladen je njegov pogled, njegova roka je	A
bilo. Ob bergli je poskakoval čokat človek,	pust	in temnogled, kakor da je bil okusil neznano	A
da je tam nekje daleč še drug park, pravtako	pust	in zapuščen; sredi njega pa je vodnjak, iz cevi	A
komaj razumela; njen obraz pa je bil bolehen,	pust	in neprijazen. Za pozdrav je pokimala z glavo	A
neizbrisljiva. Ves tisti dan je bil Pavel tih in	pust,	ne kosil ni in ne večerjal.O mraku je prišel	A
je bil vso dolgo pomlad in vse dolgo poletje	pust	in prazen moj vrt!-- Tiho gre voz po cesarski	A
mater. In tudi taka pusta cesta je bila in tak	pust	kraj.Samo večer je bil takrat in v noč se je	A
Časih se je bukovje razmaknilo, odprl se je	pust,	s praprotjem in robidovjem poraščenin z ožganim	A
zjutraj; čisto tuj kraj je bil, sovražen in	pust.	Tudi ta samotni, lazoviti kraj je vedel, da je	A
skoro jezno je rekel: »Res je, Anica, silno	pust	človek sem.Včasih čutim to in prav radi tega	A
Saj je vedela, kakšen si, da si plašen in	pust.	« »Oh,« je jecal, »to je res, zdim se	A
pust.« »Oh,« je jecal, »to je res, zdim se ji	pust.	« »Pust,« je potrdila mati, »zato pa	A
« je jecal, »to je res, zdim se ji pust.« »	Pust,	« je potrdila mati, »zato pa te je sita do grla	A
in igranjem vsepovsod navzoč. Ko da bi bil	pust	Johanov praznik. Imel sem srečo, da	A
gledal tega dolgočasneža!« »Vsak dan ni tako	pust!	A včeraj je bila mati tu, pripeljala je nekaj	A
Novoletno jelko?	Pust,	bom raj jest stvari u roke vzela, tri vojne	A
Iztok Vrhovec:	Pust	in druge zgodbe Virtualna slovenska knjigarna	A
se/beseda) VSEBINA i. Ples v maskah 4	PUST	5 V VRTINCU 11 BOŽIČNA VEČERJA 19 MOJČARA, MOJCA	A
/ i. . / . / stran 5 . / Ples v maskah	PUST	»Pust, pust!« sem vpil po kuhinji in streljal	A
. / . / stran 5 . / Ples v maskah PUST »	Pust,	pust!« sem vpil po kuhinji in streljal iz svoje	A
/ stran 5 . / Ples v maskah PUST »Pust,	pust!	« sem vpil po kuhinji in streljal iz svoje vinčesterke	A
in se junaško izprsil. »O, da bi bil le tale	pust	že enkrat mimo,« je zamrmrala mama in si z obilnim	A
s švasanjem preluknjanega bojlerja. Kakšen	pust!	V VRTINCU Bilo je sredi Julijskih Alp, nekje	A
ko so jahali kake pol ure: »Oče nebeški, kako	pust	kraj!« »Močvara pač,« je opat pokimal.	A
poletju podoben sinjini neba, je bil že davno ves	pust	in prazen.Kakor hitro so ženske populile lan	A
že videla! . / . / stran 67 . / Preden bo	pust	‒« Martinek ni skončal. Zagledal je nedaleč	A
ni ne sprašuj! Če boš živel in če mene kakov	pust	ne brcne, bodeš še veliko zvedel.Da boš troho	A
krniške poti. Še vedno je imel v nosu plesnivo	pust	vonj, katerega se je nabral čez noč v zapuščeni	A
Pogreznikov Peter, mlad človek, ki se ji grozno	pust	in siten zdi.Rajša je govorila s pastirjem doma	A
NAPOLEONA VIDEL Stopili smo na Poljsko. Pot je bil	pust,	kraji samotni.Nič več nismo imeli enakih stanovanj	A
najimovitejši za veljavo kmetskega doma. Poslednji	pust	sta se poročila.Mina je rekla, da bi bila tudi	A
»Kaj če biti? Dedec je	pust	kot zmerom.Slini se okrog mene in se sladka	A
njej, kot bi zase rad. Samemu sebi se je zdel	pust	in skoro jezil se je nase, da jo je prejšnji	A
In mi je zopet rekla: »Ko si pa tako grd in	pust!	«Vedel sem, da mi bo tako zabrusila, in sem kar	A
človeka mikati: bil je tako odljuden, gol in	pust,	da se ga je potnik že od daleč ustrašil.Pa niti	A
zdel premalo idealen, živahen, često pa tudi	pust	in nezanimiv.Juliji so se gnusile vse knjige	A
Čez osem dni pridemo. Kraj se mi je zdel kaj	pust,	tudi Šalčeva hiša nekoliko neprijazna in prazna	A
gledal vsak dan, se mu je zdel kmalu preveč	pust	in otožen.Že prvo spomlad je jel posajati po	A
predoktrinaren, pregostobeseden, često pa tudi	pust	in dolgočasen.Glavna dela njegova sem prebral	A
dolenjska influenca, ti si vražja peštilenca,	pust′	na miru me Gorenjca! Brž poberi se od mene,	A
dosti z njim pomenkovali, ker je bil preveč	pust	in dolgočasen, pa se niti niso imeli kaj, ker	A
kolikor jed brez zabele. ◆ Omledno vino in	pust	človek sta si par. ◆ Krst je postavil Bog za	A
siromak.« Most je bil odslej še bolj samoten in	pust.	NESREČNEŽA Štiri dni sta Korenov Janez in	A
kaj je to pomagalo? Dan je bil čemeren in	pust,	kmetje so se bili vrnili s polja, ker je bilo	A
Pomagal bi ti kako na pravo pot, tega si želim!« »	Pust	si!« ‒ je očitala ženska.»Govoriš vedno eno	A
Samo malo časa je prešlo, in domov gre sam,	pust,	zapuščen. Doma poišče mater in položi na mizo	A
« Komaj sem slišal ta dogodek; zame je bil	pust	in brez pomena, ali on ga je pripovedoval zamolklo	A
nekoliko na levo plat, je bil brez izraza, dolg,	pust	in neskončno zapuščen, izgubljen, prazen in	A
« Komaj sem slišal ta dogodek; zame je bil	pust	in brez pomena, ali on ga je pripovedoval zamolklo	A
je slačila, pa je dejala naenkrat: »Kako je	pust	ta Kanobelj in ravno on ‒« »Kaj?« »Ravno on	A
Samo malo časa je prešlo, in domov gre sam,	pust,	zapuščen. Doma poišče mater in položi na mizo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani