prošnja (54-153)

popravi ‒ kaj, če netočnih navedb ni? Ali se zato	prošnja	odkloni?Ali pa se vrne prosilcu z nalogom, da	A
dvignili poglede, v očeh jim je tičala nema	prošnja,	naj jih ne zavržem nebogljenih. Pa mi jih je	A
ki jo je bržkone nalila in prižgala iskrena	prošnja.	Pred tem oltarjem se je Ančka ustavila.	A
pogoščenje odkloniti. A zahvala je bila bolj	prošnja	ko odklon.Nato se je začel pogovor.	A
Goldinarjev,« je potrjeval Matic. »Tako, sedaj je	prošnja	narejena.Tukajle naj se Jančarica podpiše ‒	A
še vedno ji je zvenela na uho Alenina nagla	prošnja:	le povabi ga - in njena trubadurska pesem.	A
hkrati zardeli in si samo za hip pogledali v oči.	Prošnja	in odpuščanje, vse je bilo v tem kratkem pogledu	A
katerega je še določneje kakor poprej zvenela	prošnja	za pomoč. »Ali ti morem pomagati?« je	A
upanje raste od dne do dne. H koncu še ena	prošnja.	Bodite tako dobri, dragi gospod učitelj, pa mi	A
poroka!“ Njen glas je bil ves mehak, sama plaha	prošnja	je bila v njem. Študent je molčal dolgo in	A
je zapàh še tako težak. Vé tudi, da bi nobena	prošnja	molitev ne segla do nebes.In vé še nadalje,	A
zemljo in nebesa. Njih dobrotljivost je kakor	prošnja,	ki vé, da je pregrešna in da nikoli ne more	A
stran 103 . / in brez hinavščine; ne bo več	prošnja	molitev, vzdihujoča, trepetajoča, temveč bo	A
s pogledom, v katerem je bilo kakor sram in	prošnja	za oproščenje.Ko se je zmračilo, je bil on zmerom	A
milo prosečih, grenko hreščečih; veličastna	prošnja	molitev je vzkipela proti nebu. Usmiljeni	A
”Mate! Mate!“	Prošnja	je bila v njenem glasu. ”Ne, Mate!	A
in tudi v tem pogledu je bila kakor pritajena	prošnja.	”Kaj ne bi rajša ostala?	A
poslanci svojega naroda! Vaša beseda je vdana	prošnja,	vaša pesem je plaha molitev.Koliko je bilo pač	A
bile kakor poprej, ali glasile se niso kakor	prošnja	in molitev, temveč kakor poskočna napitnica	A
Gospa!“	Prošnja,	strah, sram, čista otroška ljubezen in vroče	A
Zvezde so sijale. Kakor	prošnja	molitev so bile vse njegove misli, ki so romale	A
na njem; in lepe črne oči so gledale nanjo in	prošnja	je bila v njih: ”Usmili se me, moli zame!Reci	A
hotel, ali bi se ne ponižal ... ne, previsoka je	prošnja!	“ ”Kaj bi rad?“ sem vprašal; sam sem čutil	A
sedem ali sedemdeset - molitev je ena in ena je	prošnja,	pesem ena in en sam je Bog.Nikoli si nismo bili	A
Ne vežem te, ne smem te vezati!“ V očeh pa je	prošnja:	”Veži me ti!“In kaj bi odgovoril?	A
glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena	prošnja,	noben klic je ne vzdrami.Tudi nebesa molčé;	A
rokah in nogah ... Polagoma, trudoma se je izvila	prošnja	iz srca, trudoma so se zgenile roke in so se	A
kakor slutnja velike nezgode, kakor ponižna	prošnja	za milost in usmiljenje. Grob ni bil daleč	A
Počivaj v miru!“ je zaklical glasneje, trepetajoča	prošnja	je stokala v njegovem glasu. Gruda je zabobnela	A
vsakem poljubu je bila ponižna, vdana, vsa solzna	prošnja	za oproščenje.Komaj da sva stopila na cesto	A
Biljčani so bili na vso moč veseli, da jim je bila	prošnja	uslišana.Vesel pa je bil tudi sveti Janez, da	A
očitanja ne bo v pismu, nobene žal besede, še	prošnja	komaj.Le vprašala bo, če morda nisem zdrav,	A
od črnih tal proti stropu. Ta molitev je bila	prošnja	lačnih, ponižanih, v trpljenju umirajočih, bila	A
zvoki tromb zavalove v višino kot utripajoča	prošnja	k Bogu. Herbart zaseka predse znak križa, upre	A
nekaj bolnega, bridkega, kakor neizgovorjena	prošnja,	kakor zamrl klic po nekom, po nečem.A po kom	A
še koncem ovinka. In tedaj se mu je izvilo ko	prošnja:	»Oče, ali se vidiva še kdaj?«	A
grof, gospod grof!« Mrtvo je odjeknila njena	prošnja.	»Tone, Vidučev Tone,« je klicala nato obupno	A
zadnjih vojskah toliko plačeval. Stanovom je	prošnja	uspela. V ponedeljek, šestindvajsetega maja	A
starka molila: ki si ga Devica rodila? Ne more ji	prošnja	čez ustnice, da bi ne mislila nanj, ki ga je	A
zredila bom mu debelega prašička. Je	prošnja	b'la uslišana, dobila sem možička	A
/ . / stran 51 . / Ta ponižna in ganljiva	prošnja	ni padla na kamen. »Torej pojdita skupaj,« izpregovo	A
Ali iz njenega pogleda je sklepal, da mu je	prošnja	uslišana. »Tisočkrat in tisočkrat hvala!«	A
pokloniti vladarju. Z milostjo sprejela se je ta	prošnja.	v dolgo vrsto so se zbrali potem stanovi ter	A
zgodovino svojega očeta ‒ zgodovino mrtvega srca.	Prošnja	je tudi bila izrečena, da bi priloženi zavitek	A
poprosil očeta za hčer Meto. Ni se mu odbila	prošnja,	in ko so bledega dekleta povprašali, bila je	A
Da bi me nebo uslišalo! (Ta	prošnja	je bila uslišana.) Nekaj gledalcev je bilo odšlo	A
poglavar in kazal s svojim vedenjem, da mu ni všeč	prošnja	mladeničeva.mČesa prosi?l vprašam svojega spremljeva	A
in ko sem vprašal angela, zakaj se prosilcu	prošnja	ne usliši, nisem si upal pogledati njega zornega	A
natančno poročilo o vsem.« »In še tale naša	prošnja	naj se mu predloži: Za veliko hrabrost in zaslugo	A
ličnih vrstic kipi topla molitev, trepeče mila	prošnja,	poje radostno upanje v neskončno blaženost!	A
pojdete ali ne pojdete v Žubino?« mu je stara	prošnja	spet ušla kar na hitro.»Kaj neki odlašate, ko	A
vsega drugega sta ga tja silila tudi Trlepova	prošnja	in Marinkin jok. Med največjo grofovo žalostjo	A
urah izvršila in da izvršitve niti priziv niti	prošnja	za pomiloščenje ubraniti ali odložiti ne more	A
ovčjih hrbteh kakor lahak opomin ali pastirska	prošnja:	stopi, stopi, živalca, dve pedi naprej!Ko sta	A
božji, bodem molil za duše v vicah.« Že ta	prošnja	je naznanjala vsakdanjega berača. Bil je star	A
popred ni bil napačnega življenja, upam, da moja	prošnja	ne bo zastonj.« »O gospod fajmošter ‒« spregovori	A
moj brat, lepo te prosim, največja in najlepša	prošnja	moja je ta, ne zametaj je: daj, spovej se, tukaj	A
Maničine nemogoča. Ta zadnji udarec ‒ odbita	prošnja	‒ ta je bil prehud.Mana je hirala, obolela in	A
sesti v voz, ki čaka pred durmi. Ta prijazna	prošnja	je bila pa tolikanj odločna, da je ni kazalo	A
zapičila oči vanj, ves njen pogled je bil ena sama	prošnja.	Lovretu se je zdelo, da jo razločno sliši: »Lovrè	A
svetloba in ga utrujala, na uho pa mu je udarjala	prošnja:	»Lovrè, nikar!« Zmehčalo se mu je v duši; pomislil	A
vedi, da pri tej ostanem. Zastonj je vsaka	prošnja.	« »O, saj sem vedela, da nas bo Bog udaril.	A
njenih, ker drugače bi ga bila ganila njena	prošnja.	»Danes ženita na Jegale.	A
prepozno, prepozno! Mrači se mi svet ‒ zadnja	prošnja	‒ pojdi, povej mu ‒ umirajočemu gre vera ‒ hči	A
komaj vem ime. Ako bi vam bilo moje zaupanje,	prošnja	moja v zasmeh!‒ Ne!	A
v neskončnih mukah uboga stvar. Njena mila	prošnja,	njen krik, ki bi risu omečil srce, človeškemu	A
presedala tudi Prežirju njena babja omahljivost.«	Prošnja	kanonikova ni pomogla nič.Kakor prej se je razlegalo	A
privoščila sreče in miru ne nam ne Avstriji in ‒ naša	prošnja	se je zavrgla! Tiha ljubezen do milice je gorela	A
prepevali tole pesem: Marija, mati milostna, katere	prošnja	vse velja, izprosi nam od Jezusa, s teboj v	A
« To je	prošnja	obupa.Hudo mi je zanjo.	A
« V njenem glasu je bila	prošnja,	bilo je zaklinjanje.Kadarkoli so ji poginjali	A
« V njegovem glasu je tolikšna	prošnja,	da Ksena nehote postoji in ga pogleda.In ne	A
tudi midva z materjo odšla na Stari trg. »Spet	prošnja,	« je rekla mati.»Fant ima dobro spričevalo in	A
bolesti, sramote, gneva in zaničevanja, samo	prošnja	ne. To je gospodo še bolj razsrdilo	A
Vse dni sem jo iskala. Njena	prošnja	za potovanje v Pariz je namreč pristala na moji	A
sklenejo pognati ježa po svetu. Ježu ne pomaga niti	prošnja	niti upiranje.Ko noče sam zapustiti mravljišča	A
ji je tudi vsebino prošnje. Naposled je bila	prošnja	podpisana in zapečatena v kuverti. »Zdaj,« je	A
Ni ga ganil prazen otroški trebuh ...	Prošnja	za kruh z evrokremom.In kje je njegovo roditeljsko	A
bojim, da ti ati kaj naredi.« Oplazi me njegova	prošnja.	Rotenje.	A
do stanovanja po pravni poti je iluzija. Moja	prošnja	je bila era izmed mnogih na tistem metrskem	A
kardinalu Camillu, kakšne možnosti bi utegnila imeti	prošnja	za denarno pomoč pri Njegovi Svetosti. GIACOMO	A
sta presenetila tako obisk kot ta nenavadna	prošnja.	Ker pa trenutno ni imel početi kaj pametnejšega	A
vstopila in s kom se bom tam sestala. To je	prošnja	in obenem ukaz.« »Toda pozneje, ko boste	A
pomembnem zahodnobrooklynskem potohodskem klubu.	Prošnja	je v zahodnem Brooklynu povzročila nemalo presenečenja	A
tretji dan bo vstal.« Jakobova in Janezova	prošnja	Tedaj je stopila k njemu mati Zebe	A
treh dneh bo vstal.« Jakobova in Janezova	prošnja	Kar stopita k njemu Zebedéjeva sin	A
#10 Bratje, hrepenenje mojega srca in moja	prošnja	k Bogu veljata njim, da bi se zveličali. Saj	A
Pride pa, ko bo utegnil. Sklepna	prošnja	in pozdrav Budni bodite, bodite trd	A
SATIRE DO LETA 1907 NA POMOČ! (NUJNA	PROŠNJA	DO P. N. ČITATELJEV ”SL.NARODA“)	B
je bil, da naj pišem zastonj. Nikakšna mila	prošnja	ni to bila, temveč bilo je trdno pričakovanje	B
posest, sklep ustoličenja, zahvala Bogu in tudi	prošnja	za uspešno vladanje. 84 Brockhaus Enzyklopädie	B
spremlja spravilo pridelkov zahvalno obredje in	prošnja	po uspehu letine tudi v prihodnje.4 Globoka	B
Slovencev, Celje 1965‒70 . / . / stran 8 . /	prošnja	za vsakdanji kruh ena od osnovnih vezi krščanskega	B
ostane za moj dolg ... Ta zahteva, ali če se hoče	prošnja,	je vsekakor zeló pohlevna.- Ganglova kritika	B
dobri znanci so sami pesniki in umetniki. Moja	prošnja	do Vas je torej sledeča -- velika prošnja je	B
Moja prošnja do Vas je torej sledeča -- velika	prošnja	je, pa vendar upam, da mi vstrežete: Znani	B
nujno potrebujem, to Vam dokazuje že sama moja	prošnja.	Storíte mi to ljubav, utrgajte si par forintov	B
vseh besed! -- . / . / stran 216 . / Tvoja	prošnja	gledé ”podatkov“ me je jako bridko zadela.	B
se pravi, če se tó ujema z Vašo sodbo o njih.	Prošnja	se Vam gotovo zdí malo čudna; ali Vi sami najbolje	B
Vaše, gospod župnik. Zato moje pismo in moja	prošnja.	Postal sem roman tik pred božičem, ker rabim	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 54 154 254 354 454 554 654 754 854 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani